Avidtorij Portorož je za jubiljeni 40. festival MMS prejel 74 skladb, ki jih je ocenjevala strokovna komisija za izbor, v sestavi Eva Cimbola, Simona Brglez, Slavko Ivančić, Andrea F, Alesh Maatko, Mojca Menart in Aleksander Radič.
Prvi krog poslušanja je potekal na daljavo, preko posebej za letošnji festival razvitega računalniškega programa. V drugem krogu, ki je potekal v živo in s pomočjo novega programa za glasovanje (MMS je prvi festival v Sloveniji, ki ima tovrsten program za ocenjevanje skladb), so poslušali 44 skladb in med njimi izbrali oz. potrdili 12 tekmovalnih ter 2 rezervni skladbi.
Na javni razpis je prispelo 74 skladb, komisija je izbrala 12 najboljših.
V soboto, 10. julija, se bodo za Veliko nagrado MMS in nagrade strokovne žirije (nagrada Danila Kocjančiča za obetavnega izvajalca oz. avtorja, za najboljše besedilo, najboljšo glasbo in najboljšo izvedbo) potegovali: tri tekmovalke - Eva Boto (Kdo ti bo dušo dal), Tatjana Mihelj (Ples v dežju), Saša Lešnjek (Kaj bi svet brez upanja); štirje moški tekmovalci - Boštjan Pertinač (Plima), Tomaž Hostnik (Ti sploh ne veš), Sebastian (Ne spim!), Franco Ceroici v sodelovanju s Teom Collorijem (Kjer se cesta konča); v duetu Samuel Lucas in Maja Založnik (Kdo smo?) ter Gal Gjurin in Manca Fekonja (In še zadnja zvezda vzide); in trojica skupin - Platana (V globino srca), Gedore (Ona), Rok Ferengja in Erosi (Mlada luna). Za primer diskvalifikacije ali odpovedi ene oz. dveh skladb sta kot rezervi izbrana še Etienne (Galeb) in Saša Jovičić (Morje sred noči).
Festival bo potekal 10. julija v Portorožu.
Med avtorji izbranih skladb so prisotna priljubljena in priznana imena domače glasbene scene. Vrstni red nastopa pa bo določen glede na dinamiko skladb, število nastopajočih in uporabljene inštrumente ter bo znan na novinarski konferenci prvi teden v juniju.
Pred objavo izbranih skladb je Avditorij Portorož člane izborne komisije zaprosil še za širše mnenje o prijavljenih skladbah, avtorjih in njihovi izvirnosti, o mojstrstvu v besedilopisju, o kvaliteti glasbe v primerjavi z zimzelenimi. Njihovo skupno mnenje je povzel predsednik komisije, Andrea F, ki je odgovoril:
"Vsekakor so današnje skladbe na MMS-u, ali pravzaprav katere koli skladbe zadnjega dvajsetletja na katerem koli festivalu, bistveno drugačne od tistih, ki jih štejemo, kot 'zimzelene', iz 'starih dobrih časov'. To ni nujno minus, saj že sodobnejši okus, tehnologije in inštrumenti kličejo k drugačnemu pisanju, kot se je to počelo denimo za revijski orkester. Zimzelene pa jih naredimo mi, poslušalci, festivali, in predvsem mediji - pri podpori in pozornosti slednjih pa situacija že dolgo ni najbolj rožnata. In roko na srce ni najbolj rožnata niti z vidika besedil, kjer se veliko bolj, kot pri sami glasbi čuti hiperinflacija avtorjev v domačem prostoru in pomanjkanje vsebin ter besednih spretnosti."
MMS ima ime in prestiž, ki sta se po nekaj letnih temnih časih že dokaj uspešno povrnila - in obeh ni mogoče spregledati.
Na vprašanje, koliko je festival MMS priljubljen med glasbeniki in ali se to odraža skozi število prijav na razpis, pa so za zaključek člani izborne komisije še povedali: "MMS ima ime in prestiž, ki sta se po nekaj letnih temnih časih že dokaj uspešno povrnila - in obeh ni mogoče spregledati. Izvajalcem ter avtorjem pomeni unikatno in žanrsko lahko zelo raznoliko bleščeče medijsko okno, ne le zaradi nagrad temveč tudi zaradi že tradicionalno zelo priljubljenega TV prenosa. Zato je podpiranje avtorske kakovosti, izvirnosti in dobrega nivoja popularne glasbe edina prava pot, ki bo dolgoročno zagotovila tudi konstanten delež prisotnosti večjih imen, tako izvajalcev kakor avtorjev, obenem pa Sloveniji še dalje ponujala uspešnice, ki so zrcalo časa in ob tem tudi nova imena, kar je najboljše proticepivo za vse prepogosto domače plagiatorstvo ter neinventivnost."
