Dan upora proti okupatorju je državni praznik, ki se v Sloveniji praznuje 27. aprila.
Na ta dan leta 1941, deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije, je bilo v Ljubljani dogovorjeno, da se ustanovi organizacija odpora proti okupaciji. Ustanovili so jo v hiši književnika Josipa Vidmarja predstavniki takratne Komunistične partije Slovenije, levega krila gibanja Sokol, Krščanskih socialistov in kulturnih delavcev.
Organizacija pretežno leve provenience se je sprva imenovala Protiimperialistična fronta, saj so začetek druge svetovne vojne sprva razumeli kot vojno med imperialističnimi silami. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, pa se je organizacija preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, krajše OF.
Ustanovitelji OF so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za levo krilo Sokolov), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce).
OF je bila osrednja politična sila, ki je organizirala in vodila upor proti okupatorjem.
Po drugi svetovni vojni smo dan ustanovitve imenovali "Dan Osvobodilne fronte", po osamosvojitvi Slovenije pa smo ga preimenovali v "Dan upora proti okupatorju", s čimer so pobudniki želeli spomin na upor razširiti tudi na druge organizacije, ki so v Sloveniji organizirale upor, vendar jim komunistične oblasti po vojni niso priznavale pomena v enaki meri - kot je bila na primer antifašistična organizacija TIGR na od Italije okupiranem Primorskem.
