V Stari mestni elektrarni bodo maja postregli s tremi različnimi predstavami, dvema instalacijama in vodenimi ogledi instalacij.
Od 4. do 31. maja si lahko ogledate instalacijo Tery Žeželj & Ivane Vogrinc Vidali: Arhiv samozadostnosti o naboru najrazličnejših tehnoloških, naključnih in partikularnih informacij o različnih znanstvenih odkritjih, ki ponujajo alternativo trenutnim načinom produkcije in organiziranja življenja, odpadkov, emisij idr.
4. in 5. maja bo na ogled predstava TRANS-Plant avtorjev Nike Švab in Luke Martina Škofa, v kateri se ukvarjata s človeškim odnosom do rastlin.
V Elektrarni so možnost, da za občinstvo na ozko odprejo vrata svoje gledališke dvorane, zgrabili z obema rokama in se odločili, da kljub temu, da so imeli pripravljen program spletnih prenosov predstav, te, čeprav za mikro skupino občinstva in čeprav z vsemi strogimi ukrepi, prikažejo v živo.
7. in 8. maj bo na sporedu nov projekt Urše Sekirnik in Joane Serra Fent cua/Medtem ko smo čakali, participatorna predstava, ki navdih črpa iz različnih vidikov čakanja v vrsti in v središče raziskave postavlja izkušnjo občinstva.
13. in 14. maja bo na ogled uprizoritev Za narodovo zdravje gledališke režiserke Brine Klampfer v improvizaciji Petra Frankla, refleksija obdobja nesmiselnosti in komentar na trenutne kulturnopolitične razmere, ki so v Sloveniji nastale zaradi novega koronavirusa.
Zadnji teden v maju pa bo avtor in režiser družbeno angažiranega gledališča Jaka Andrej Vojevec ponudil odgovor, kako bi poimenovali poslednjo človeško dobo, če bi človeštvo izumrlo. Gledališče človeštva: PLASTOCEN (material: plastika) je duhovita muzejska izkušnja arheoloških najdb tuje civilizacije ob izumrtju človeka, ki si jo lahko gledalec ogleda sam ali pa v skupinski vodeni turi. (foto: Nada Žgank)
