Tudi če komaj čakamo, se moramo orientirati po vremenu in izbrati pravi čas za to. V maju so noči lahko še vedno hladne, mokre ali vetrovne. In čeprav se ostalo zelenje že bohoti v svoji bujni pomladni preobleki, s presajanjem bolj občutljivih rastlin nikar ne hitimo.
Sadimo in sejemo
V maju še vedno vzgajamo sadike poletne sorte solate in blitve. V začetku meseca sejemo zimski por, brstični ohrovt, listnate ohrovte, glavnati ohrovt, brokoli, cvetačo in pozno zelje za jesensko-zimski pridelek. Za poletno uživanje pa začnemo vzgajati kolerabico in koromač.
Na prosto v začetku meseca sejemo visoki fižol, po 10. maju pa sladki krompir. Če je sezona dovolj topla, lahko na prosto sejemo tudi zgoraj omenjene rastline, ki bi jih sicer vzgajali v rastlinjaku oziroma pod streho.
Pohitimo lahko tudi s setvijo in vzgojo sadik, ki smo jih zamudili v aprilu.
Vrtna opravila
Podobno kot v aprilu, je okopavanje in pletje še vedno eno najpomembnejših vrtnih opravil. Poleg tega pa bo potrebno še nekaj opravil, ki so povezana s setvijo in saditvijo na prosto.
Fižol bo potreboval oporo, zato si pripravimo lesene kole ali drugo poljubno oporo kot so mreže, vejevje in podobno. Prav tako bodo oporo potrebovali paradižniki, kumare, jajčevci in paprika. Pravilna in kakovostna opora za te rastline, je izjemno velikega pomena za dobro in kakovostno rast in posledično proizvajanje plodov. Če imamo namen saditi buče, jim moramo vnaprej pripraviti zajetne kupe komposta.
Nekje od sredine maja lahko nekoliko višjim rastlinam že dodamo zastirko iz svežega materiala, kot je slama, volna, pokošena trava, odpadno listje in lesni sekanci. V poletnih mesecih nam bo prav ta pomagala, da bodo tla zadrževala dovolj vode.
V maju že pobiramo špinačo, mlado čebulo in redčimo pregosto posajeno korenje.
