Med epidemijo ste našli novo identiteto – niste več Poskočni Dejan, ampak Dejan Dogaja. Je ta ideja zorela v vas že pred novo situacijo, ki je ustavila koncertno in drugo glasbeno dogajanje?
Ime Poskočni Dejan so mi nadeli ljudje, in to me bo spremljalo do konca življenja. Definitivno Poskočni Dejan s tem ni »umrl«, ampak živi in deluje še naprej, predvsem v otroškem svetu. Kmalu pod tem psevdonimom pripravljam velik projekt za otroke, za naše najmlajše – tukaj govorim predvsem o otroških pesmicah, videovsebinah, knjižicah, pobarvankah in ostalih rečeh, ki jih imajo malčki radi. Dejan Dogaja pa je nastal po tem, ko sem zapustil skupino Poskočni. Z mojim bandom se intenzivno pripravljamo na odprtje glasbenih odrov, in takoj, v prvem trenutku, ko bo to dovoljeno, planemo na največjo party turnejo do zdaj!
Kako se počutite z novim umetniškim imenom in na novi glasbeni poti? Se tako »drugače« počutite tudi zasebno kot Dejan Krajnc?
Rad imam svoje ime Dejan Krajnc, ampak na odru se bolje počutim s psevdonimom, in tega novega mi je nadel glasbeni prijatelj Jan Plestenjak, ki je hkrati tudi moj velik vzornik in mentor. V teh težkih časih sem se odločil in podal na samostojno glasbeno pot in niti malo mi ni žal. Prav obratno, srečen, vesel in ponosen sem na to – čas je, da pokažem vse, kar znam ob podpori svojega odličnega Dogaja banda in ekipe, ki mi stoji ob strani. Ko pa nisem na nastopu, sem ponovno Dejan Krajnc, ki je v svojem prostem času oziroma doma malo bolj umirjen ter brez visoke irokeze – za spremembo od tistega »odpičenega« Dejana, ki ga vidite na odru in od katerega kar šprica energija.
Rekli ste, da boste ustvarjali za otroke – si v prihodnosti želite otrok, poroke? Je to za vas pomembno?
Seveda, to je moja največja želja, to so moje sanje. Želim si lepo ženo (pred tem seveda veliko poroko, dobro žurko in vrhunski band, ki bo tam igral), dva kužka (malega in velikega), moderno hišo z veliko zelenico in dva zdrava otroka (za katera že imam izbrani imeni). Družina mi res veliko pomeni, tukaj sem tradicionalist (predvsem ob praznikih) in upam, da bodo takšni tudi moji otroci. To je nekaj najlepšega, ko se zbere cela družina in se hiša napolni s pozitivno energijo.
Pojete tako zabavne kot narodnozabavne pesmi, študirate klarinet na akademiji in hodite na rock koncerte. Kako gledate na glasbo, jo ločujete na posamezne glasbene zvrsti?
Pojem vse, kar mi je všeč, igram vse, kar mi je izziv, in poslušam vse, kar je kvalitetno. Jaz glasbe ne ločujem na glasbene zvrsti, ampak le na dvoje: na kvalitetno z X-faktorjem in nekvalitetno brez iskrice v očeh. Poleg tega, da je v glasbi v prvi vrsti pomembna kvaliteta, pa se brez X-faktorja ne bo zgodilo prav nič. In poleg tega, da je poleg talenta v muziko treba vložiti res veliko vaje, se brez nekega dodatnega zagona ne bo zgodilo prav nič – nekateri to rečejo po domače »ali maš ali nimaš«, jaz pa pravim, da je to tisto, česar se ne da naučiti. Vse prej našteto in to, da smo narodnozabavni in komercialni pevci tudi zelo kvalitetni, sem dokazal v oddaji Kdo si ti? Zvezde pod masko, kjer sem prišel čisto do konca. Tam se prepeval vse od opere, rocka, korejskih hitov in slovenskega popa.
