Za trenutek, ko se začne pomlad, šteje tisti, ko Zemljina ekvatorialna ravnina zaide zaide čez sončevo središče. To pa pomeni, da sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga zato dogodek imenujemo tudi enakonočje oz. ekvinokcij. V praksi sicer dan in noč na prvi pomladni dan nista čisto enako dolga, zaradi fizikalnih razlogov - dan je nekoliko daljši od noči - vendar v grobem to vseeno velja.
Se pa pomlad začne le na severni zemljski polobli. Ker je Zemljina os nagnjena, se namreč medtem, ko se na severni polobli začne pomlad, na južni začne jesen.
Glede na to, da je gibanje Zemlje okoli Sonca precej enakomerno, lahko astronomi prihod pomladi napovedo do minute natančno za stoletja vnaprej.
Začetek pomladi se zgodi okoli 20. marca. Letos je to točno na ta datum, uradno pa se je letos začela ob 10:37.
Današnji začetek pomladi se imenuje "astronomski", medtem ko meteorologi za začetek pomladi štejejo 1. marec.
Postopno bo zares pomladno
Letos je začetek pri nas bolj zimski, saj je temperatura po ugotovitvah meteorologov že ves teden pod dolgoletnim povprečjem za to obdobje. Tudi konec tedna bo še hladno, postopno otoplitev pa na agenciji za okolje (Arso) pričakujejo v drugi polovici prihodnjega tedna.
Za zgodnje pomladansko obdobje je sicer značilno, da se vreme hitro spreminja. Tako visokih temperatur, kot smo jih bili v Sloveniji deležni pred nekaj tedni, zaenkrat ni pričakovati, ampak predvsem "temperature, ki so primerne letnemu času".
Minula meteorološka zima je bila za večji del Slovenije nadpovprečno topla, imeli smo tudi nadpovprečne količine padavin, v hribih veliko snega, po nižinah pa v glavnem dež.
