Zgodba o ženski je zapisana tako, da jo lahko vsak bere, posluša in razume zelo široko. »Nagovarja arhetip ženske. Njeno milino, njeno ženstvenost, hrepenenje, bogat notranji svet in razmišljanje o usodi. Nagovarja vsako žensko, kajti vsaka ženska, to si upam reči, si želi biti ljubljena,« pravi priljubljena televizijska voditeljica.
In biti ljubljen je primarna potreba vsakega izmed nas. Vsak še kako dobro ve, kako zelo boli, če nimaš rame, na katero se lahko nasloniš, ko ti je hudo ali težko. »Tukaj smo ženske nekoliko drugačne kot recimo moški. Seveda je lepo, da imaš nekoga, na katerega se lahko nasloniš, ker je to osnovna potreba vsakega človeka. Je pa tudi res, da smo si ljudje ob takih primerih različni. Nekdo gre recimo smučat, nekdo nekaj napiše, tretji gre na kolo, četrti v naravo ... Jaz imam recimo svoje izhode za dušo, kjer lahko pridejo na plan različne stvari,« pripoveduje Ana, ki prizna, da je rama vseeno tista, ki je lahko ob težkih primerih, pa tudi če je to le dotik, nekaj najlepšega.
Občutek krivde
Vsak izmed nas se je že neštetokrat našel tudi v situaciji, ko je nekaj ali pa vse naredil odlično, pa je imel na koncu vseeno občutek krivde, češ da to ni bilo dovolj dobro. Enako je pri ženskah, za katere še danes mnogi menijo (tudi pri nas), da mora biti najprej pridna punčka, nato vzorna ženska, žena, mamica in še gospodinja. Še več, od ženske pričakujejo, da bo doma naredila prav vse! »Težko je, pravzprav je nemogoče, da si vse to, kar vsi od nas pričakujejo. Dajmo se enkrat znebiti te krivde, dajmo si vzeti čas zase ... in pač če si utrujen, ko pride otrok domov, si utrujen. Tudi ženska je lahko utrujena. Imamo veliko vlog, kjer ne moremo biti vsepovsod in vedno popolne. Zakaj bi se vedno trudile? Dajmo pogledati malo vase, kaj smo, za koga delamo, od kod so te naše potrebe? Ali vse skupaj res izvira iz nas? Zakaj imamo občutek krivde, če vsega ne naredimo? Na koncu moramo biti vsi ljudje, ampak res samo ljudje, ki imamo svoje svetove, svoj izhod, svoj prostor. Dajmo na koncu razbremeniti žensko ter živeti kot ljudje,« svoja razmišljanja strne Ana, ki opomni, da gre tukaj za izjemno občutljiv diskurz, sploh, ker so vloge in pravice žensk različne tako glede na vero kot na svet, kjer živijo. Ob tem pa je navedla še en zanimiv primer: »Eskimska ženska, ki lovi ribe, ne bo nikoli in ne more nikoli biti enaka ženski na toskanskem vročem soncu, ki obira oljke.«
Pomoč, prosim
Če se dotaknemo ženske, ki je vpeta med družino in kariero, lahko ugotovimo, da je tu še ena široka tema, za katero jo vsaj v našem okolju, tako Ana, dobro obvladujemo. Kot meni ženska, mamica in televizijska voditeljica, se vloge v našem sodobnem svetu lepo porazdelijo: »Na primer, jaz bom pospravila, nekdo bo pomil posodo, nekdo drug bo naredil nekaj tretjega ... to naredimo tako, da ne diligiramo, kdo bo kaj naredil, ampak da ob tem prosimo za pomoč.« In ravno to medsebojno sodelovanje, spoštovanje in dopolnjevanje nas vse skupaj še bolj poveže, ne nazadnje pa tudi notranje bogati. Seveda, če v sebi nimamo zakoreninjenih nekih vzorcev, ki sploh niso naši. A to je že druga zgodba ...
In za konec še o pesmi Ženska
Anina avtorska pesem Ženska med drugim govori tudi o sunkovitem in močnem zasuku usode. »Verjamem, da imamo na življenjskih poteh kdaj trenutke, ko se nam zdi, da je usoda z vso silo posegla na našo pot. Kaj zelo spremenila, obrnila, morda nam poslala nekaj v obliki neke prelomnice: rojstvo, ljubezen, preobrat, sorodno dušo, nepričakovan dogodek, smrt ... In ženske smo od nekdaj imele močno intuicijo, razumevanje sveta na višjih ravneh, poznavanje ciklov narave, planetov, elementov na zemlji, tudi jasnovidnost, vse to je prastara ženska duša.«
