Pomeni vaša samostojna pot konec skupine Victory oziroma vašega delovanja v njej?
Prav nasprotno. Zdi se mi, da je moje solo udejstvovanje v muziki tudi veter v jadra za naše ustvarjanje s skupino. Tako ali tako sem melodije zadnjih treh skladb napisal sam. Po domače, tokrat kovačeva kobila ne bo bosa.
Je ta odločitev zorela že dolgo?
Ja in ni. Čas in občutek le-tega je relativna stvar. Od nekdaj sem nekako slutil, da bo sem ter tja kakšna skladba, ki bo bolj osebne narave in bo bolj »moja«. Naj ubesedim – Rad te imam je, vsaj meni, oda ljubezni in opiše vse tisto, kar se mi zdi sveto v življenju.
Kako so fantje sprejeli vašo odločitev?
Že dalj časa vedo, da se bom lotil določenih, bolj čustvenih in osebnih skladb na tak način. Ni prišlo kot strela z jasnega, pogovorili smo se, povedal sem jim svoje želje in oni svoje – ni nobenih zadržkov. In tudi Victory pripravljamo skupaj novo pesem; a o tem, ko bo čas za to.
Če se vrneva na pesem Rad te imam. Ste jo pisali z mislijo na konkretno osebo?
Sem, saj je moj glasbeni objem in najbolj čustveno posvetilo moji ženi; pravzaprav zajema poklon vsem tistim, ki nam stojijo ob strani, ko vse ostalo pade v vodo. Skoraj zagotovo ima vsak takšno osebo ob sebi. Lahko je to partner, lahko je starš, otrok, morda celo najboljši prijatelj.
Vam gredo te tri besede zlahka iz ust? Jih velikokrat (po vašem dovoljkrat) izrečete svojim ljubljenim?
Hm. Pri teh besedah je tanka meja med premalo in preveč. Ne moreš povedati prevečkrat, če zares drži; obratno pa tudi velja. Lahko ponoviš tisočkrat in ne bo pomenilo nič, če ni žara, zaupanja in pristne ljubezni. Beseda je konec koncev lahko samo beseda. Lahko pa pomeni cel svet, če za njo stoji srce.
Ste zelo romantični tudi z dejanji?
Mislim, da sem. Javnost me najbrž pozna kot »štoserja« in nekoga, ki se veliko heca. Ne pravim, da nisem tak – ampak nisem pa samo tak. Moja umirjena osebna nota, ki jo lahko sliši manj ljudi, je namenjena ožjemu krogu ljudi in najlepše igra v objemu moje družine. Najbrž sem glede tega podoben večini ljudi. Vsi imamo neki krog oseb, kjer smo zares lahko »mi«.
»Beseda je konec koncev lahko samo beseda. Lahko pa pomeni cel svet, če za njo stoji srce.«
Kaj je bilo najbolj romantičnega, kar ste storili za ljubljeno osebo?
Vse vljudnostne fraze, šopki rož in podobno najbrž nima smisla naštevati; in da – sem pozoren in dam veliko tudi na te utrinke ljubezni. Vendar pa moram povedati, da menim, da je največ, kar sem kdaj storil za mojo Petro, to, da sem jo vedno ljubil ne glede na vse vzpone in padce v življenju ter da sem skupaj z njo rastel kot človek; izjemna oseba je. Težko je izmeriti, ko imaš nekoga tako rad. Morda je neskončno še najbolj prava beseda.
Kaj pa je najbolj romantičnega Petra storila za vas?
Enako in še več. Najbrž drži, da ko imaš nekoga bolj rad od sebe, šele potem lahko imaš spet rad sebe, kot je zares treba. Ona je moje morje in jaz sem le barka na tem morju. Vedno je bila do mene točno takšna, kot sem potreboval v tistem trenutku. To je tista globina, ko nekoga pogledaš v oči in ti je dano vse. Izjemno hvaležen sem, da sem bil blagoslovljen s tako izjemnim človekom, ki hodi ob meni po cesti življenja.
Kako sta preživela valentinovo? Ga sploh obeležujeta?
Niti ne. Lepo je kaj kičastega sem ter tja narediti za svoje ljube ljudi. Ampak zdaj bom povedal, kar je povedalo mnogo bolj modrih ljudi od mene že neštetokrat; čas za ljubezen je vsak dan – koledar ljubezni pa ima nešteto listov.
V čem je skrivnost vajine srečne zveze?
Zagotovo sta dva srečna, ko sta skupaj celota. To zajema več stvari; iskrenost, poglobljeno čustveno udejstvovanje, pogovor, takšne in drugačne aktivnosti. Skratka; bodita skupaj, tako ali drugače – edino tako sta lahko eno. In midva sva. Od nekdaj.
Sta odnos med zaprtjem javnega življenja še poglobila?
Odnos se poglablja vedno, če je pravi in če je ljubezen prava. Potem je govor o iskrivosti, o spoznanju in še čem. In zaprtje javnega življenja je seveda vplivalo na druge aspekte našega življenja, na čustvenega zagotovo ne. Smo izredno povezani.
»Priznam, pogrešam publiko, pogrešam koncerte, kako ne bi, to počnem že več kot 30 let.«
Kako zdaj preživljate večere, ki ste jih prej s fanti večinoma na odrih ali na vajah?
Najprej je bilo malce nenavadno, ker sem vajen neke dolgoletne glasbene rutine; in nič ne rečem, mi kar manjka ta del muzike, saj je del mene od nekdaj. Ampak pri nas doma je bilo vseeno veliko zabavnih momentov, plesa, kuhanja, petja, brenkanja in še sto drugih stvari, ki jih vsi počnejo doma. Sem pa velikokrat odigral kaj od doma tudi za ljudi na »daleč«, preko socialnih omrežij.
Načrtujete kakšen spletni prenos koncerta ali boste raje počakali na čas, ko bo možen nastop pred publiko v dvorani?
Smo nekaj takšnih nastopov že naredili, za zdaj pa so vsi ti mali »nastopi« ali javljanja pravzaprav glasbene drobtinice. Močno upam, da v bližnji prihodnosti znova pričnemo nastopati v živo. Priznam, pogrešam publiko, pogrešam koncerte, kako ne bi, to počnem že več kot 30 let.
Boste nastopali tudi kot Miki Vlahovič?
Zagotovo bom. Kako in predvsem kdaj, pa bom izkristaliziral v bližnji prihodnosti. Zelo me zanimajo bolj intimni in subtilni koncerti, ki bi bili bolj intimne narave, bolj na »blizu«. Akustični momenti, ki so mi zelo ljubi.
Glasbene gene ste prenesli na sina Marka. Nameravata tudi skupaj kaj ustvariti?
Komaj čakam, da kakšna stvar dozori, da bo za javnost. Mark je izredno talentiran in zelo sem ponosen nanj; je pa res, da se giblje v malce drugačnih vodah kot jaz. Ampak sem prepričan, da bova kaj ušpičila skupaj. Kri ni voda.
