Vse tekme svetovnega prvenstva si je mogoče v živo ogledati na drugem programu Televizije Slovenija. Najbolj atraktivne tekme bodo za slovenske gledalce na sporedu 13., 14., 18. in 19. februarja.
Komentator ženskih tekem je Tomaž Hudomalj, moških pa Urban Laurenčič.
Svetovno prvenstvo poteka brez gledalcev. Ste se na to že navadili ali se vam še vedno zdi nenavadno?
Ljudje se navadimo vsega hudega! Na trenutke je še vedno res vse skupaj malenkost čudno, a v ospredju je šport in režiserji se tudi trudijo, da praznih prostorov ne kažejo preveč. Osebno pa imam bolj rad mir kot gnečo in hrup.
"Če je slovenski smučar med najboljšimi, torej v igri za vrh, je zame lažje."
Kako pa odsotnost navijačev vpliva na tekmovalce?
Zelo različno. So smučarji, ki jim odsotnost gledalcev koristi. Lažje se osredotočijo na svoje naloge. So pa tudi smučarji, ki jih občinstvo »dvigne«. Dodaten adrenalin znajo pravilno usmeriti in ti navijače najbolj pogrešajo.
Kakšna so vaša pričakovanja glede uvrstitev naših smučarjev na svetovnem prvenstvu?
S pričakovanji sem se že zdavnaj nehal ukvarjati. Preveč dejavnikov vpliva na uspeh ali neuspeh, izvenserijskega smučarja pa nimamo. Veliko bo odvisno od razmer in tudi od tega, kako bodo proge ustrezale sposobnostim naših tekmovalcev. Potem pa sta tu še hrbet Žana Kranjca in gleženj Ilke Štuhec … Skratka, veliko stvari vpliva na izide.
Je pa verjetno bolj razbremenjujoče komentirati tekme, kadar naši niso v igri za kolajno?
Ne bi se povsem strinjal. V vsakem primeru moram prenos narediti korektno. Če je slovenski smučar med najboljšimi, torej v igri za vrh, je zame lažje. Čustva, napetost, veselje … vse to pride samo in mene to ne bremeni. Prej nasprotno …
Katera tekma je bila za vas najbolj čustvena oziroma stresna?
Najbolj čustvene so bile vse, ki so se končale z zmago. Najbolj stresne pa tiste, ki bi lahko prinesle uspeh, pa se je tik pred koncem voženj kaj zalomilo. Takrat je razočaranje največje.
Vam jo je kdaj zelo zagodel tudi kakšen tehnični škrat?
Večkrat. Najprej mi na misel pridejo številni izpadi na zvezah. To je načeloma zelo neprijetno. Izgublja se nit prenosa, pa še tehniki okrog tebe začnejo preverjati kable … Druga zadeva so težave z računalniki. Nemalokrat pride do napak pri vrstnem redu, zato je treba biti zelo pozoren. Ampak napake so sestavni del vsakega posla.
Imate kakšen poseben ritual tik pred vklopom?
Ne. Razen da ko delava skupaj z Matjažem, 30 sekund pred začetkom prenosa udariva z rokama.
Kako pa je z dostopom do tekmovalcev med epidemijo? Je zelo drugače kot prej ali enako, le da na distanci in z masko? Ne mislim samo na tisto pred kamero, ampak – predvsem – na tisto izza nje?
Letos je stikov res malo. Na tekmah je poskrbljeno za kratke intervjuje na distanci, vse drugo je skoraj nemogoče organizirati. Le prek Skypa, če je smučar pripravljen sodelovati. Informacije tako nabiram večinoma po telefonu. Smučarji se res pazijo, kar je razumljivo. Tekmovanje je njihov kruh in okužba pomeni izpad dohodka.
"Mislim, da so nam družbena omrežja vsem spremenila življenja. Še bolj že splet kot tak. In vsaj po mojem, ne le na bolje."
Je kdaj kateri od tekmovalcev ali kdo iz štaba pogojeval izjavo ali intervju s tem, da boste lepo poročali o njem ali zamolčali kakšno manj prijetno stvar?
Ne.
Kako pa so vaše delo spremenila družbena omrežja? Po eni strani lahko tam dobite zelo koristne informacije, jih pa ob tem dobijo tudi vsi drugi sledilci in ni več te ekskluzive, kot ste jo imeli v preteklosti, ko ste lahko o neki stvari izvedeli samo od samega tekmovalca oziroma iz njegovega štaba …
Se strinjam. Mislim, da so nam družbena omrežja vsem spremenila življenja. Še bolj že splet kot tak. In vsaj po mojem mnenju, ne le na bolje. Ampak se prilagajamo. Morda zdaj nekoliko več spremljam smučanje, tehniko … Zgodbic o življenju smučarjev pa je manj kot v preteklosti.
Glede na to, koliko časa preživite s tekmovalci, sklepam, da vsaj z nekaterimi od njih razvijete tudi tesne vezi. Vam je zelo hudo, ko se kdo med njimi upokoji? Ohranjate stike z njimi tudi po tem?
Od začetka svoje kariere poskušam s športniki ohranjati profesionalen odnos. Treba je graditi na obojestranskem zaupanju. V nekaterih, sicer redkih primerih se je iz tega razvilo tudi prijateljstvo. Konca karier ne dojemam kot nekaj slabega. Vsaka tekmovalna pot ima svoj konec, a lahko tudi pomeni začetek nečesa novega.
