Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, je ob zdravstveni krizi minil brez večjega druženja, ki je bilo v navadi ob podelitvi nagrad, na tradicionalnem recitalu Prešernove poezije v Ljubljani in proslavi v Vrbi. Vsakoletna državna proslava na predvečer praznika je letošnje Prešernove nagrajence počastila le v televizijskem posnetku na nacionalni televiziji. Posneli so jo deloma v Narodni galeriji, deloma na različnih mestih v Ljubljani ter v življenjskih okoljih nagrajencev, ki so jih ob kulturnih vložkih predstavili s filmskimi portreti.
Virtualno
Zaradi pandemije koronavirusa, vsled katere je vlada omejila zbiranje ljudi na javnih krajih, so kulturne ustanove praznovanje v veliki meri prenesle v digitalno okolje. Na virtualen način so praznik obeležili tudi Slovenci v zamejstvu. Gledališča so predvajala različne predstave, v kranjskem, ki nosi ime po Francetu Prešernu, so prikazali tudi pogovor z letošnjimi nagrajenci. Različne programe v digitalni različici so prav tako pripravili muzeji, galerije in knjižnice. Veliko galerij in muzejev je sicer ob upoštevanju ukrepov vabilo na razstave v živo, saj je vlada pred dnevi dovolila njihovo odprtje po vsej državi.
Recital iz studia
Tradicionalna proslava v Vrbi na sam praznik je odpadla, tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani pripravljajo slovenski dramski igralci, pa je potekal iz radijskega studia in se prek zvočnikov razlegal v prestolnici, Mariboru, Novi Gorici in Celju. Vrba ima običajno na kulturni praznik več kot 5000 obiskovalcev, veliko pa se jih odpravi tudi po poti kulturne dediščine. Zavod za turizem in kulturo Žirovnica je zato v sodelovanju z občino in ministrstvom za kulturo pripravil virtualen pohod po poti. Žirovniški župan Leopold Pogačar je ob tej priložnosti pozval h kulturi dialoga in izrazil upanje, da zaradi epidemioloških omejitev kulturni praznik ne bo izgubil pomena. Podobno je o pomembnosti kulture dialoga, še zlasti v krizi, kot je trenutna, na sprejemu letošnjih nagrajencev poudaril predsednik države Borut Pahor. Kultura dialoga je po njegovem mnenju odvisna od nas samih, vsak dan pa jo lahko ali plemenitimo ali siromašimo. Dandanes namreč opaža vse več nepazljivega in neprijaznega govora, od javnega dialoga pa je odvisno naše razpoloženje. Pahor je sicer prepričan, da se mora kulture dialoga zavedati zlasti politika, ki »zaradi moči in javnosti določa govorni vzorec in na ta način tudi splošno razpoloženje«.
Poslanici
S poslanicama sta se ob kulturnem prazniku oglasila premier Janez Janša in predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. Kot je zapisal prvi, je kultura eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne države. A glede na njeno poslanstvo bi od kulture pričakoval bolj državotvorno držo, saj so trenutne razmere po njegovih besedah preveč resne, da bi se »nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije«.
Zorčič je kulturnike in umetnike označil za vizionarje, »ki nam rišejo boljšo različico sveta in nas samih, nas usmerjajo in osmišljajo naša življenja«. Ob tem je opomnil, da kultura in umetnost »nista in ne smeta biti obravnavani kot privilegij, predvsem pa nikakor ne smeta postati postranska škoda epidemije«. Dodal je še, da ima vsak izmed nas možnost in priložnost, da podpre kulturne ustvarjalce.
Prešernovi nagradi sta v letu 2021 prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, nagrade Prešernovega sklada pa Brane Senegačnik za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek in gledališki režiser Tomi Janežič za dosežke v zadnjih treh letih, Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan, slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj ter arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Term Čatež.
