Alenka Godec prizna, da je trenutno tudi ona v precej čudnem razpoloženju, saj nekako ne vidi, da bi se ta nenavadna in precej kruta situacija, ki jo je prinesel virus, v bližnji prihodnosti spremenila na bolje.
»Če te stalno, mesece in mesece, bombardirajo s slabimi stvarmi, predvsem s številkami, ki so največkrat samo številke brez kakšne posebne razlage, je težko najti motivacijo. Upanje umre zadnje, ampak korona je tudi to postavila pod vprašaj,« vseeno ohranja iskrico humorja. »To, da večino odgovornosti za slabo stanje vladajoči odločevalci – ki so nam bili sami že prevečkrat slab vzgled – kar naprej nalagajo nam, navadnim ljudem, ki na mnogo stvari sploh nimamo in ne moremo imeti vpliva, se mi ne zdi prav. Večina ljudi se drži ukrepov. Seveda so izjeme, a težko me bo kdo prepričal, da smo Slovenci kar naenkrat postali največji 'žurerji' in uporniki, da so številke tako poskočile. Verjamem, da se večina zaveda svoje odgovornosti in resnosti položaja.«
Težki časi
»Izogibam se jamranja, ker predobro vem, da se piše ogromno zares žalostnih in tragičnih zgodb, in bojim se, da bo šele čas pokazal, kako globoko se je ta virus zažrl v naša življenja. Ne zavidam nikomur, ki ima šoloobvezne otroke, ki ne more delati, je sam, bolan, gara v zdravstvu …, zato je še toliko bolj pomembno, da ostanemo ljudje. Sočutni, spoštljivi drug do drugega, da si pomagamo. Je pa to za vse nas velika preizkušnja.«
Ni vse covid
Na koronasituacijo po nedavni smrti očeta gleda še z drugega zornega kota. »Več kot vzorno smo se držali ukrepov, nismo se videvali, le sem ter tja sem očetu kaj pripeljala iz trgovine. Pa je odšel, na hitro, nepričakovano in štirikrat negativen na covid. Zdaj se sprašujem, ali bi lahko kaj spremenila, bi bilo kaj drugače, če ne bi že mesece nad nami viselo le eno zlo – covid. Seveda je tu, kaže nam svojo moč, a s covidom vse ostale bolezni niso izginile. Na to se v zadnjem času, tudi stroka, vse bolj pogosto opozarja.«
Obdana z ljubeznijo
Kljub vsemu še vedno verjame, da za dežjem posije sonce, saj tako stanje ne more trajati večno. Po naravi je zelo veder človek, rada širi pozitivnost in deli nasmehe – in to še vedno poskuša početi tudi v teh časih, čeprav prizna, da mora zdaj v to vložiti veliko več energije. »Hvaležna sem za vse moje najbližje, ki me obdajajo, in za prijatelje, pa čeprav smo trenutno povezani le prek telefona.« Potem pa sta tu še njeni dve kosmatinki Chilly in Lucy. »Kužki nam že tako prinašajo veliko veselja, v teh časih pa je poslanstvo naših dveh kosmatink še bolj dobrodošlo. Užitek ju je gledati, kako brezskrbno uživata, se igrata, zabavata, pa še na zrak nas peljeta.«
