Dovolj razlogov je, da smo se tokrat za revijo ★★★ VKLOP/STOP ★★★ pogovarjali o glasbenem ustvarjanju, ne nazadnje pa o praznikih, ki jih bosta preživela v krogu najbližjih.
Če najprej začnemo z vajino aktualno zgodbo Sto idej … Malce sta pohitela s prazniki, ali pač ne?
Če sva iskrena, sva praznično pesem izdala tako hitro, ker je to po najinem mnenju edina možnost, da bodo vse slovenske in tuje družine na božični večer na pamet pele besedilo pod božičnim drevescem in si morda izmislile kakšno koreografijo. Malo se hecava, ampak načeloma to ni daleč od resnice. Pesem potrebuje nekaj časa, da jo poslušalci posvojijo in ponotranjijo. Sva pa z veseljem pohitela z nečim takšnim, ker misliva, da predvsem to leto potrebujemo čim več prazničnega duha.
Ob predstavitvi te zgodbe sta dejala: »Nikoli si nisva predstavljala, da bova skupaj napisala praznično pesem, saj praznični čas dojemava zelo različno.« Kako torej?
Zala: Od nekdaj imam rada praznike, lučke, zavijalni papir in vonj po cimetu. Sonce in svetloba imata name zelo velik vpliv, zato ob jesenskih in zimskih dneh vedno postanem malo bolj žalostna in zaspana. Praznično vzdušje mi v tem smislu pomaga, da lahko uživam tudi v dneh, polnih teme in sivine.
Gašper: Jaz se dolgo nisem našel v praznikih, tudi recimo v rojstnem dnevu ne. Vedno se je pojavilo vprašanje, ali bom praznoval z atijem ali mamo – živeli smo ločeno – in potem sem najraje bil kar sam. Ob tem, ko sem šel od doma in na polno začel svoje življenje, se je to hitro spremenilo, najbolj zato, ker me zanima, kako v vsem najti nekaj dobrega in se imeti fino. Odkar sem z Zalo, je to zelo lahko, ker jo rad gledam tako razposajeno in veselo.
In ko že govorimo o prazničnem času, kako ga bosta preživela? Imata kakšne posebne načrte za božični večer in najdaljšo noč v letu?
Božični večer bova preživela vsak s svojo družino ob dobri hrani in spominjanju na pretekle dogodke. Verjetno bova spekla veliko piškotov in pogledala kak božični film. Ne načrtujeva ničesar res posebnega.
Pričakujeta morda tudi obisk Božička ali dedka Mraza?
O, vsekakor. To leto sva bila zelo pridna.
Sta kdaj razmišljala o tem, kaj bi počela, če se ne bi ukvarjala z glasbo? To vprašanje je namreč pri mnogo glasbenikih danes zelo aktualno, sploh ko ne morete nastopati, kajne?
Seveda, pomembno je, da se vsake toliko vprašamo, ali nam ustreza, kaj delamo v življenju, in ali smo srečni. Midva bi se tudi to leto odločila za glasbo, pa čeprav sva morala odpovedati večino koncertov. Še vedno lahko ustvarjava, piševa, snemava in načrtujeva, kar nama nekako še bolj ustreza kot stati na odru. Imava to srečo, da so nama koncerti le del prihodka, zato glede tega nisva občutila prevelikih posledic.
Kako sploh preživljata ta koronski čas?
Trenutno že delava svoj drugi albumu, kar pomeni, da veliko piševa in snemava, sicer pa se posvečava tudi hobijem. Veliko športava, igrava igre, gledava filme, Zala tdi veliko riše. Ker naju prav tako zanimajo druge veje umetnosti, ki jih lahko poveževa z glasbenim ustvarjanjem, je to leto idealno, da se posvetiva izobraževanju na teh področjih.
Vaju morda kaj razjezi oziroma užalosti v teh nepredvidljivih časih?
Razjezi naju to, koliko ljudi je prisiljeno preživljati čas doma, čeprav jim ta dom morda ne pomeni varnega zavetja. Razjezi naju, da je otrokom in najstnikom odvzeta možnost socializacije, ki je v teh letih izjemno pomembna. Razjezi naju to, da propadajo manjša in večja podjetja, od katerih je odvisnih mnogo družin. Vse naju malo razjezi, ko pomisliva, kakšne posledice povzroča to leto.
Seveda ne moremo mimo vajine in naše Evrovizije. Imata danes še s katerim od sotekmovalcev stike? Ali pogrešata ta vrvež okrog tekmovanja?
Razen tega, da se spremljamo na družbenih omrežjih, nimava stikov z nobenim od tekmovalcev. Ne bi nujno rekla, da to pogrešava, se pa vsekakor rada spominjava tega obdobja najinega življenja. Bilo je zelo lepo in ogromno sva se naučila.
Zagotovo pa pogrešata Tel Aviv, saj se mi – glede na to, da smo bili tam skupaj – zdi, da vama je bila ta prestolnica različnih kultur, kulinarike in običajev zelo pri srcu …
Super je bilo. Že samo sonce in morje sta bili krasni, sploh v teh dneh pogrešava takšne destinacije. Na splošno zelo rada potujeva, spoznavava različne kulture in kulinariko, zato je bil Tel Aviv super izkušnja. Gašper pogreša humus in falafel, Zala pa datlje in majhno restavracijo s testeninami, ki smo jo odkrili v prvih dneh in je bila glavni vir Zaline prehrane tistih 16 dni.
Ko sem že omenil kulinariko, kako pa vidva drug drugega najraje pocrklajata? Kaj je pri vama na mizi, če kuha Zala, in kaj, če je Gašper »chef«?
V bistvu najraje kuhava in izbirava jedi skupaj, v teh dneh imava oba zelo rada zelenjavo, pripravljeno v pečici – sploh sladki krompir, njami! – velikokrat si pripraviva tortilje in različne nadeve, seveda se ne moreva izogniti testeninam, najraje z zelenjavno-smetanovo omako.
Jesenski čas se počasi približuje zimi, katero letno obdobje vama je sicer najbolj pri srcu?
Zala: Meni je bilo do zdaj vedno poletje, ker obožujem sonce in vročino. Zadnja leta pa se mi začenja ekstremna vročina malo gabiti, ker me spominja na to, kako s svojimi dejanji ljudje povzročamo, da se Zemlja vsako leto še bolj segreva, in uničujemo naš planet.
Gašper: Meni je prehodni čas med pomladjo in poletjem najboljši, sicer pa mi je vse všeč. Ne maram pa mokrega snega, ker mi premoči čevlje. Upam, da bo letos tak sneg, ki kar zahrusta, ko stopiš nanj.
Kaj pa kepanje in sankanje? Temu bi težko rekla ne, kajne?
Ja, lepo bi bilo imeti spet kdaj sneg. Držimo pesti, da se bomo lahko to zimo kepali, sankali in delali snežake.
Če smo začeli z glasbo, pa še počasi končajmo z njo. Kaj pa vidva najraje poslušate? Katere zvrsti in melodije vaju pritegnejo?
Pravzaprav v zadnjem času skoraj ne moreva omeniti nekega določenega imena, ker se trudiva poslušati čim več različne glasbe. Rada si zaigrava kar kakšno naključno playlisto, da slišiva čim več novega in različnega. Fino nama je slišati kakšno pesem neke zvrsti, ki je navadno ne bi poslušala. Po navadi ravno takšne vzbudijo največ čustev in navdiha. Veliko uporabljava tudi gramofon, sploh ob obrokih si rada zaigrava kakšno vinilko.
Kako pa nas bosta Zala in Gašper pritegnila v novem letu? Nekaj načrtov je verjetno že, kajne?
Ne želiva imeti preveč načrtov, kdo ve, kaj nas bo doletelo naslednje leto. (smeh). Kot sva omenila, načrtujeva nov album, ampak nimava še konkretnega načrta, kdaj bi naj izšel. Če bo spet možno potovati, imava v mislih veliko krajev, ki bi jih šla rada pogledat, morda bova kje ostala tudi dalj časa. Stvari, ki si jih upava načrtovati, so, da se bova veliko gibala, preživela čim več časa v naravi, ustvarjala glasbo, se izobraževala na področjih, ki naju zanimajo, poskušala ustvarjati čim manj smeti, jedla dobro hrano in pocartala veliko mačk.
