Po oceni žirije je film grenko-sladka zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov. Na nek način pa je film tudi aktualen, saj govori o moškem srednjih let, ki se znajde sredi pandemije skrivnostne bolezni, ki povzroča nenadno izgubo spomina. Po nasvetu zdravnikov se vključi v posebni program, s pomočjo katerega naj bi si zgradil novo identiteto. Vsak dan mora opraviti nalogo, ki jo prejme na kaseti, nove spomine pa zabeležiti s polaroidnim fotoaparatom.
Režiser, ki so ga kritiki ob beneški premieri razglasili za novi up grškega novega vala, je tako ustvaril komično, nadrealistično in čudno aktualno zgodbo o identiteti, spominu in izgubi, postavljeno v svet, ki ga je zajela skrivnostna pandemija.
Na obeh platformah, prek Cinesquare.net in v videoteki DKino televizije Telekoma Slovenije, so zabeležili približno 12.000 ogledov.
Vodomca in še nekaj drugih nagrad so podelili na nocojšnji sklepni prireditvi, ki je tako kot sam festival potekala virtualno.
Žirija za nagrado vodomec, v kateri so bili Zdravko Duša, Marina Gumzi in Ženja Leiler, je za najboljši film iz sklopa Perspektive izbrala grško-poljsko-slovensko koprodukcijo, ki jo po njeni oceni lahko beremo tudi kot aktualno parabolo o prostovoljni družbeni amneziji.
Posebno omembo v tej sekciji pa si je prislužil film Moj jutranji smeh srbskega režiserja Marka Đorđevića, ki ga je žirija ocenila za komedijo, "čeprav se ravno ne krohotamo".
Nagrado za najboljši kratki film, o kateri so odločali Katja Lenarčič, Rok Kajzer Nagode in Igor Prassel, je prejel portugalsko-francoski film Nevidni heroj režiserke Cristele Alves Meira o slepem Duarteju, ki na vroč poletni dan v Lizboni išče svojega prijatelja, zelenortskega priseljenca Leandra. Film po oceni žirije subtilno odpira vprašanja identitete in razumevanja pogosto nevidnih manjšin v družbi.
Posebno omembo med kratkimi filmi pa so namenili animirani Zimi v deževnem gozdu, ki v podtonu pokaže na pospešeno izginjanje tropskega deževnega gozda. Režirala jo je Anu-Laura Tuttelberg v sodelovanju med Estonijo, Mehiko in Litvo.
Nagrado Fipresci, ki jo podeljuje žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, je dobil kosovsko-nemško-belgijski film Izgnanstvo režiserja Visarja Morine. Po oceni žirije, v kateri so bili Veronika Zakonjšek, Žiga Brdnik in Nace Zavrl, gre za napeto družbeno srhljivko, ki gledalca postavi v kožo kosovskega priseljenca v Nemčiji, ki na vsakem koraku čuti, da je tujec.
Kot so že zapisali v obrazložitvi, film predstavlja pomemben prispevek k razumevanju jugovzhodne evropske regije, iz katere se ljudje zaradi pomanjkanja perspektive v domovini množično izseljujejo prav v nemško govoreče dežele, pa tudi širše družbe, ki je vedno bolj zaznamovana z migracijami ter bolj ali manj spodletelo in nasilno integracijo.
Nagrado Art kino mreže Slovenije, o kateri so odločali Gregor Janežič, Žan Papič in Uroš Zavodnik, je dobil italijansko-francoski film Martin Eden režiserja Pietra Marcella. "Odslikava intimen boj posameznika, vpetega v razredni boj družbe, ki bi ga že morali preseči, vendar se skozi film soočimo s kruto realnostjo, da smo še vedno v istem brezizhodnem položaju," piše v obrazložitvi.
S posebno omembo pri nagradi Art kino mreže Slovenije pa so izpostavili poljsko-švicarski film Švic Magnusa von Horna, in sicer zaradi drznosti avtorja, ki se sooči s sodobnim likom vplivnice na socialnih omrežjih. Lik po oceni žirije "odslikava zgolj iluzijo nekega idola za visoke brezbrižne interese kapitala".
Dobitnike nagrad so razglasili na nocojšnji sklepni prireditvi, ki si jo je bilo mogoče ogledati na spletni strani Liffa, Facebook strani Liffa in Cankarjevega doma (CD) ter YouTube kanalu CD.
Na letošnjem virtualnem Liffu je bilo na ogled 23 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 29 držav: Avstrije, Belgije, BiH, Burkine Faso, Češke, Danske, Estonije, Francije, Gane, Grčije, Hrvaške, Irana, Italije, Kanade, Kitajske, Kosova, Litve, Mehike, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Rusije, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Turčije in ZDA.
