Libreto za balet je leta 1855 napisal Jules-Henri Vernoy de Saint-Georges po Byronovem istoimenskem epu v verzih iz leta 1814. Svojo prvo postavitev na glasbo Adolpha Adama je Gusar doživel leta 1856 v Parizu v koreografiji Josepha Mazilierja, konec 19. stoletja pa jo je za moskovsko gledališče Bolšoj ustvaril Marius Petipajev. Delo, ki so ga na ljubljanskem odru predstavili prvič, velja za eno od najbolj impresivnih in pripovednih del iz klasičnega baletnega repertoarja, a so ga do sredine 20. stoletja uprizarjala le redka baletna gledališča. V 60. letih prejšnjega stoletja sta k njegovi veliki priljubljenosti prispevala izjemna plesalca Margot Fonteyn in Rudolf Nurejev, predvsem z nastopi v znamenitem pas de deuxu, in Gusar je postal zaželena baletna zgodba v repertoarjih vseh velikih baletnih ansamblov, pa tudi hvaležna tema, ki se je je lotevalo mnogo koreografov z ustvarjanjem vedno novih različic. Zgodba klasičnega baleta pripoveduje o ladijskem kapitanu Conradu, ki ga je družba izobčila in prisilila v piratstvo. Usoda pa se hitro obrne: lepotica Medora, ki je ujeta v haremu Seida paše in v katero se Conrad zaljubi, ga postavi pred novo preizkušnjo. Kapitan s svojim prijatelji načrtuje napad na harem. Poda se na vznemirljivo pustolovščino, da bi osvobodil ljubljeno dekle in si priboril njeno srce. V glavnih vlogah so na premieri nastopili Maia Makhateli, Jakob Feyferlik, Lukas Zuschlag, Filippo Jorio, Ana Klašnja, Yuki Seki, Tjaša Kmetec, Marin Ino, Chie Kato, Yujin Muraishi, Filip Viljušić, Gregor Guštin in Yaman Kelemet. Koreografijo je pripravil španski plesalec in koreograf Jose Carlos Martinez, sceno je zasnoval Matej Filipčič, kostume Inaki Cobos Guerrero, luči pa Jasmin Šehić. Operni orkester je glasbo posnel vnaprej pod vodstvom mlade dirigentke Mojce Lavrenčič.
