Estrada

Hajdi Korošec Jazbinšek: "Sošolci so me pretepali"

kl
10. 11. 2020, 16.00
Posodobljeno: 10. 11. 2020, 16.40
Deli članek:

Medtem, ko je kot otroška zvezda prejemala pisma in kupe klicev oboževalcev, je spoznala tudi temno plat slave - vrstniško nasilje.

instagram
Hajdi Korošec Jazbinšek

Danes uspešna poslovna ženska, Hajdi Korošec Jazbinšek, je ceno slave spoznala zgodaj. Pri 11-ih letih je posnela pesmico "Moj kuža" in z njo osvojila številna srca tako mladih kot starih.

"Zelo sem uživala v petju," je povedala kot gostja v podcastu Ajde Rotar Urankar in dodala, da niso bili starši tisti, ki bi jo k temu silili, so jo pa spodbujali. In kmalu je Hajdi postala prva prava slovenska otroška zvezda. Na kupe pisem, po sto na dan, je dobivala in telefon je pri njih doma kar naprej zvonil. "Uresničile so se mi sanje," je rekla.

Nihče, ne njeni starši, ne učitelji, še najmanj pa sama, pa na to niso bili pripravljeni in niso dobro vedeli, kako naj se s tem soočajo.

"Bila sem zaželena in na koncerte je prišlo tudi po več tisoč ljudi," pravi Hajdi. "Vendar pa je bila v domačem okolju situacija popolnoma drugačna."

Osebni arhiv
Hajdi Korošec je bila prva prava otroška zvezda v Sloveniji

"Otroci so lahko zelo zelo zlobni," pravi Hajdi, Četudi gre morda za razigranost, pa tisti, ki je žrtev posmeha tega ne doživlja na ta način. Še posebej, če gre za skupinsko posmehovanje ali nasilje, dodaja.

"Velikokrat sem bila v garderobi pretepena, pa sploh nisem vedela zakaj. Razrezali so mi bundo in puh je bil vsepovsod," pripoveduje.

Eden najtežjih trenutkov je bil zanjo ta, da ni več vedela, kako naj se obnaša, da bi se lahko vključila v družbo vrstnikov. "Ta osamljenost je bila najhujša. Dejansko je takrat moj najboljši prijatelj bil pes,"pravi. "Sem zelo socialno bitje, rada imam ljudi in se družim z njimi. Vendar mi spustiti nekoga blizu pa mi še vedno ne gre," priznava.

"Bile so stvari, zaradi katerih sem hodila po robu in bi stvari lahko šle zelo narobe," pravi in dodaja, da morda o tem še ni pripravljena spregovoriti, čeprav bi morda morala, ker bi s tem lahko komu pomagala. Da je lahko to nasilje prebrodila, kot ga je, pa je najbolj zaslužna ljubezen njenih staršev, pravi.

Osebni arhiv
Hajdi z družino

Zdaj na doživljanje vrstniškega nasilja gleda na nek način tudi kot na osebnostno rast: "Bolj kot boli, bolj rasteš. Vsa ta bolečina je pomembna za razvoj človeka in za razvoj empatije. Ker če veš, kako se človek počuti, ko trpi, tega potem drugemu nočeš narediti."

Danes, ko ima svojo družino, pa poudarja: "Pri otroku je pomembno zaznati, kdaj ima problem, in ga potem znati peljati čez to." In če bo sama znala svojim otrokom pomagati in jim dati osnovo, da postanejo dobri ljudje in tisto ljubezen, ki je je bila deležna sama, bo naredila največ, pravi.

Celoten pogovor s Hajdi lahko poslušate tukaj.