Vedno nasmejana Nataša Bešter je gonilna sila nove revije 4 tačke, ampak med ljubitelji živali je že skoraj četrt stoletja znana tudi kot avtorica (z možem Dinom, seveda) istoimenske oddaje. Revija je v samo nekaj mesecih navdušila vse tiste, ki si življenja brez domačih ljubljenčkov niti ne predstavljajo, zato smo Natašo povprašali, kako nastaja revija, pa tudi o tem, zakaj si sama ne predstavlja doma brez bitij s štirimi tačkami.
Kako je prišlo do ideje za revijo?
Lansko leto sva z možem prišla do ideje, da bi lahko ustvarjala revijo za ljubitelje živali Štiri tačke, saj sva si v 24 letih ustvarjanja televizijske oddaje nabrala ogromno izkušenj, spoznala veliko vrhunskih strokovnjakov s področja veterine, šolanja, prehrane ... Stkala sva tudi veliko lepih vezi z mnogimi znanimi Slovenci, ki imajo doma živali, in seveda z velikim številom ljudi, ki imajo lep odnos do živali in znajo marsikaj povedati tudi našim bralcem. Poleg tega so Štiri tačke zdaj že blagovna znamka, ki nekaj pomeni. Ker ima oddaja velik krog zvestih gledalcev, sva bila prepričana, da bo tako veliko tudi bralcev.
Največji izziv je bil poiskati sponzorje za revijo, pa imamo res veliko ljudi, ki nama zaupajo, in smo se tako hitro našli in zmenili za sodelovanje. Sta pa revija Štiri tačke in oddaja Štiri tačke močno povezani in je zato tudi to sodelovanje lažje.
V čem je revija posebna in kaj vse lahko najdemo notri?
Revija je posebna zaradi vseh nas, ki jo ustvarjamo. Uredništvo peljeva skupaj s Petro Mauer, novinarko in veliko ljubiteljico živali, ki sem jo spoznala pred mnogimi leti, ko je pisala za pasjo revijo Lord. Petra je bila pred leti tudi varuška naših psičk, kadar smo mi odšli na dopust, tako da vem, da ima srce na pravem mestu. Za kakšen nasvet večkrat vprašamo spoštovanega in cenjenega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., ki je tudi del naše ekipe, in na to sem še posebej ponosna, saj njegove izkušnje cenim tudi sama. Z nami so tudi drugi vrhunski strokovnjaki s področja veterine, prehrane, gibanja … Naša ekipa je srčna in strokovna, taki so tudi prispevki. Vsak najde nekaj zase, celo ljudje, ki nimajo živali, so nad njo navdušeni.
Kaj torej lahko bralci najdejo v vaši reviji?
Odločili smo se, da bodo na naslovnicah znani Slovenci, ki imajo lep odnos do živali, seveda s svojim hišnim ljubljencem. In teh je res veliko. V reviji so seveda strokovni nasveti vrhunskih veterinarjev, inštruktorjev različnih pasjih šol, strokovnjakov za prehrano in nego pasjih in mačjih kosmatincev, pa tudi alternative se dotaknemo. Nismo pozabili na brezdomne živali in najmlajše bralce. Ena izmed rubrik je Otroci in živali, v kateri objavljamo prisrčne fotografije otrok in živalic, ki nam jih pošiljajo bralci. Za vse objavljene imamo tudi lepe nagrade. Meni se namreč zdi nekaj najlepšega, da lahko otrok odrašča skupaj s kakšno živalco. Najina hči Ana nama je velikokrat povedala, da je bilo njeno otroštvo lepo tudi zato, ker je vedno z nami bival tudi kakšen kužek ali mucek. Na lep odnos do kužkov smo navajali tudi naša dva vnučka, že od dojenčkov naprej ... Zdaj so največji prijatelji in to je res najlepša vez … Teme mi kar vrejo na dan, tako, da se me vsi, ki revijo delajo, včasih kar ustrašijo. (smeh) Imam veliko idej in energije, tako da me morajo pogosto kar malo ustavljati.
Bi lahko rekli, da je to samo tiskana oblika vaše oddaje?
Ne, to pa ne, saj ima revija skoraj 70 strani, to pa pomeni približno 50 člankov, veliko ljudi in lepih fotografij. V oddaji, ki je časovno omejena, pa imamo prostora za štiri prispevke. Seveda pa se kakšen prispevek, sploh znani Slovenci, pojavi v obeh medijih.
Oddaje pripravljata sama oziroma v družinskem krogu. Kako pa je z revijo? Je potrebno več ali manj sodelavcev?
Revijo ustvarja veliko več ljudi kot oddajo. Naša ekipa je kar številna, saj želimo, da vsak dela to, za kar ima kompetence. Strokovnjaki poskrbijo, da je revija močna tudi s strokovne plati. Nekaj pa je samo ljubiteljev živali, ki radi sodelujejo z nami. Povezani smo tudi s pasjimi šolami in njihovimi inštruktorji. Prav tako z veterinarskimi ambulantami in klinikami po Sloveniji. Novinarka in inštruktorica v pasji poli Ilona Penzeš pa s svojo psičko BamBam vsak mesec pripravlja učenje trikcev.
Kakšni so odzivi bralcev?
Bralci so navdušeni. Res. Enostavno jim ni jasno, kako nam uspeva iz meseca v mesec narediti revijo, ki je poučna, zabavna in še lepa zraven. (smeh) Pravijo, da so to revije, ki se jih po branju ne zavrže, ampak se jih shrani, saj so notri članki in nasveti, ki pridejo vedno prav, sploh če imaš doma kužka ali muco.
V reviji imate veliko znanih obrazov, ki so lastniki domačih živali. Se radi odzovejo k sodelovanju?
Ja, zelo radi. Z večino od njih se poznamo in smo že sodelovali. Z mnogimi smo po naših snemanjih v preteklosti postali in ostali prijatelji, velikokrat tudi zaradi močnih vezi, ki jih stkejo prav živalce.
Je kakšna razlika med ljubitelji psov in mačkov?
Pa so res. (smeh) Ne velike, nekaj pa se jih najde.
Sta vidva bolj pasjeljubca?
Ja, sva ... tudi zato, ker ljubiva gibanje, in zato na najine vsakdanje jutranje sprehode in poti v hribe vzameva tudi psički. Mala yorkica Zoya ima skoraj 16 let, pa gre še vedno vsako jutro z nama, pa tudi na Šmarno goro še pride. Bernka Hana pa je tako ali tako ves čas z nama.
Se vam zdi, da je na terenu kakšna sprememba, odkar tudi živali veljajo za čuteča bitja?
Mislim, da ne. Žal.
Pravijo, da so živali tudi odlični terapevti … Se spomnite kakšne situacije, ko so bile terapevt vam?
Vsak dan sproti so naše tačke naši terapevti. Ko hodimo na sprehode, v naravo ... ko delamo na vrtu, ko beremo, gledamo televizijo, vedno sta obe z nami, največkrat tako, da se tiščita ob nas. To je najboljša antistres terapija ...
Revijo ★★★ VKLOP/STOP ★★★ lahko prebirate tudi na spletu.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
