Trenutno odmeva predlog novega medijskega zakona, s katerim bi med drugim prerazporedili finančna sredstva, tako da bi RTV SLO dobila še manj, kot prejme zdaj. Vodstvo te javne ustanove že dolgo opozarja, da so finance že tako slabe, zato smo v zadnjih tednih večkrat obiskali prostore televizije in radia. Stanje je res dramatično, saj stavbi dobesedno razpadata!
RTV SLO je ves čas na udaru kritik. Do neke mere je to prav, saj – glede na to, da plačujemo prispevek – ima javnost določena pričakovanja. Pa vendar ima vse mejo. Če od ustvarjalcev radijskih in televizijskih programov pričakujemo kakovost, količino in določeno raven, potem je najmanj, kar morajo imeti – normalne delovne razmere! Ampak žal so stavbe že tako dotrajane, da se ponekod zdi, da smo prišli v čase Dickensa ali pa v kakšen del tretjega sveta …
Gneča na stranišču
Od urednice na Radiu Slovenija smo na primer izvedeli, da ima v pisarni eno steno, ki je nagnjena in očitno odpada, saj je razpokana zaradi preveč plasti barve, tako da se ves čas luščijo koščki. Dela v drugem nadstropju, v katerem sta dve mali stranišči za ženske, ki jih je v tem nadstropju okoli 50. Ko pa pridejo v studio 26, ki je na koncu istega hodnika, še člani orkestra, v omenjeni stranišči hodi še približno 25 žensk. Te tam pomivajo skodelice za kavo in podobno, saj ni niti čajne kuhinje ali kakršnegakoli prostorčka, v katerem bi zaposleni imeli možnost pripraviti svoj napitek ali karkoli. Posledično pa ta preobremenjena stranišča niso samo smrdeča in umazana, ampak tudi ves čas zamašena. In približno tako je tudi po preostalih nadstropjih.
Slišali smo tudi, da so vse stvari na radiu že tako zdelane, da se zaposleni trudijo, da se ne bi česa po naključju dotaknili. Ko gre po Tavčarjevi ulici tovornjak, se ta naknadno zgrajeni del radia zelo zatrese, tako da imajo zaposleni občutek, da je potres.
Pisarne so prenatrpane, le zelo redke izjeme so, predvsem gre za vodilni kader, ki lahko med delom in ustvarjanjem sedi sam v pisarni. Nekateri glasbeni uredniki in novinarji sedijo v pisarnah z več kolegi. Zaradi montaž prispevkov in izbire glasbe so vsi v povprečju šest ur nenehno na slušalkah. »Včasih zvok prometa preglasi glasnost zvoka v slušalkah!« tarnajo.
Pred časom je voditeljici v studiu med vodenjem radijskega programa čez kolena pridrvela podgana.
Ob naših obiskih na TV SLO smo že večkrat opazili, da so okna hiše na Kolodvorski tako zdelana, da piha in pušča. Vhodna vrata na TVS, ki so krožna, so težava, odkar so bila postavljena, saj ni nadstreška, zato so izpostavljena dežju, snegu … Za kolesa, ki jih je pred RTV-hišo na Kolodvorski 2 v vseh letnih časih ogromno, ni nadstreška. Zadaj je zapuščena jama, kjer naj bi se že pred leti gradilo in ki jo občasno uredijo, a je zapuščena in torej nevarna za vse.
Desk informativnega programa je zastarel in natrpan. Sicer tudi na radiu ni dosti boljše – glasbeni uredniki so na primer v pisarnah (na okoli 20 kvadratnih metrih) po 4 ali 5 skupaj, potem pa pridejo še občasno zunanji sodelavci, kar pomeni, da imajo ves čas na glavi slušalke, saj sicer ne bi mogli delati. Ko pa ima kdo telefonski klic, ga seveda slišijo vsi oziroma vse pri delu zmoti razgovor. »Ker stene niso dodatno zvočno izolirane, se vsak pogovor s hodnika prav tako sliši v pisarne. Torej, praktično ne obstaja kotiček, v katerem bi se lahko z gostom pomenil pred oddajo ali kaj podobnega. Poudarjamo, da gre za kreativno delo, ki dnevno zahteva precejšnjo koncentracijo,« pravi naš sogovornik.
Podgana pred mikrofonom
Pred časom je voditeljici v studiu med vodenjem radijskega programa čez kolena pridrvela podgana. Stavbi radia in televizije sta namreč povezani s podzemnimi hodniki, kjer je tudi nekaj lukenj in slepih cevi, v katerih so se očitno zaredile te ne prav dobrodošle živalce.
Večina pisarn na radiu in televiziji ni obnovljenih ter niso več primerne za nove razmere, saj se ustvarja več programa in več vsebin. Ta hiša je nastala v času, ko o spletu še sanjali nismo – torej je logično, da bi bilo treba marsikaj prilagoditi novim razmeram.
Ampak samo pomislite, kaj bi bilo, če bi se direktorji odločili za večjo prenovo. V času, ko je vsak izdatek uporabljen za napad na to ustanovo, kjer očitno ne smejo biti predobre delovne razmere, bi se gotovo zaradi tega dvignilo veliko prahu. Pa čeprav imamo še kup drugih javnih institucij, v katerih je prav tako zaposlenih po tisoč in več ljudi in v katerih ni videti niti približno toliko rezultatov dela, kot jih lahko vsakodnevno vidimo na treh televizijskih programih, na osmih radijskih, na spletu …, kjer so vsebine, ki jih ustvarjajo na RTV SLO.
In zdaj pomislite – kakšne razmere bi šele bile, če bi predlagani zakon septembra res izglasovali? V tem primeru predlagamo RTV SLO, da postavijo nekaj kamer z vseh strani stavb, da bomo imeli vsaj neposredni prenos, ko se bo vse skupaj sesulo. Seveda pa upamo, da se to ne bo zgodilo, da bodo zakon popravili in poskrbeli, da bo RTV SLO v prihodnje prenovljena in izboljšana v vseh pogledih.
