Ljubke živali, ki so se iz gozda upale odpraviti raziskovat mesta, delfini v Benetkah, čisto nebo v Indiji ... Čudovite zgodbe o "vračanju narave", "Zemlji, ki se zdravi", so zaokrožile po spletu in nam vračale upanje ter misel, da je v vsem skupaj navsezadnje nekaj dobrega in da se bo človeštvo iz tega morda kaj naučilo.
No, pa se ni.
Kako pravilno odvržemo zaščitno opremo?
Maske in rokavice ne sodijo med embalažo, ampak med mešane komunalne odpadke. Najvarneje je, da tovrstne odpadke odložite v zabojnike za odpadke v plastičnih vrečkah. Priporočajo, da vrečko od znotraj in od zunaj poškropite s 70-odstotnim etanolom ali razkužilom za roke in jo tesno zaprete. Etanol bo viruse deaktiviral v manj kot minuti.
Pandemija koronavirusa je namreč prinesla drugi "stranski učinek": milijarde kosov nemarno odvrženih zaščitnih sredstev - mask in rokavic - so popackale površje našega planeta in oceane.
Po podatkih iz raziskave, ki jo je objavila revija Environment, Science & Technology, ljudje po svetu vsak mesec uporabimo 129 milijard zaščitnih mask in 65 milijard rokavic - skupaj 194 milijard kosov zaščitne opreme proti širjenju koronavirusa.
Velik del teh konča v rekah in morjih, pa seveda tudi po ulicah, gozdovih. "Če je nepravilno odvrženih le en odstotek zaščitnih sredstev, to pomeni, da vsak mesec v naravi konča skoraj 2 milijardi kosov zaščitne opreme," opozarja fondacija za zaščito narave, World Wildlife Fund.
Očitno in žalostno je, da smo vrv, s katero dušimo naravo, popustili le za kratek čas, potem pa hitro našli način, kako jo ponovno zategniti.
