Glasbenik Nino Ošlak zase priznava, da je deloholik. »A sem se v zadnjem letu nekako začel učiti, da je prav, da si vzamem čas tudi zase. Ko počneš stvari, v katerih res uživaš, delo sploh ni delo, ampak je vse skupaj velika zabava, užitek. Poleg petja in ustvarjanja lastne glasbe, ki mi vzame največ časa, se ukvarjam tudi s pisanjem za druge, poučujem glasbo na osnovni šoli, občasno posodim glas kakšnemu risanemu junaku. In še kaj bi se našlo.«(smeh)
Za njim je namreč neprijetna izkušnja izgorelosti, nam je zaupal. »Ob koncu srednje šole se mi je zgodilo, da sem se enostavno sesul. Preobremenjenost, začenjal sem veliko snemati, veliko sem že nastopal, poleg tega pa sem imel kar pestro tudi v šoli – dopoldne gimnazija, popoldne vsi strokovni predmeti glasbenih smeri, zvečer vaje. Pojavljale so se mi težave s prehrano, kar naenkrat sem dobil cel kup alergij, ki jih prej nisem imel. Kar nekaj časa je trajalo, da sem postopoma zadeve spravil v red. Več sem spal, začel sem se spet ukvarjati s športom. To mi je najbolj pomagalo.«
Lekcija
Nino pravi, da se je prek izgorelosti naučil pomembne lekcije, ki jo upošteva še danes. »Predvsem sem se naučil tega, da je življenje eno samo in da ko telo začne kazati prve znake, da je preveč, mu moraš prisluhniti. Moraš zadihati, se ustaviti. Svet se bo vrtel še naprej, tudi če kakšen projekt ne bo izdan v planiranem času. Predvsem se mi zdi zelo pomembno ravnovesje, ki si ga človek postavi v življenju. Del dneva je namenjen delu, del dneva pa zabavi, prijateljem, sprostitvi ali preprosto počitku in času zase. Tudi zdaj se moram vsake toliko časa opomniti, da si vzamem čas za kakšno masažo ali kaj podobnega.«
Najbolj mu pomaga šport. »Tečem rekreativno, samo 2- do 3-krat tedensko, pa še to se zgodi, da si vsakih nekaj tednov vzamem počitek. (smeh) Delam vaje z lastno težo, občasno, predvsem v zimskem času grem v fitnes. V toplejših mesecih pa večkrat skočim na kakšen bližnji hrib. Šport je super odklop, brez tega si ne predstavljam vsakdana!«
