Marsikomu verjetno v glavi še odzvanja stavek naših mam in babic, da je treba pojesti vse, kajti nekateri otroci (ponavadi so bili iz Afrike) nimajo kaj za pod zob. Meni osebno ni bilo čisto jasno, ali bodo ti otroci kaj manj lačni, če bom vse pojedel, ampak poanta je bila drugje - hrane se ne meče stran.
Vendar, kot vemo, je teorija eno, praksa pa drugo. Slovenci namreč ogromno hrane zmečemo v smeti. Poprečen Slovenec in Slovenka na leto vrže v smeti približno 70 kg hrane - toliko, kolikor je sam težak.
Leta 2018 smo je tako zavrgli za približno 140.000 ton. Od tega so več kot polovico prispevala gospodinjstva - ja, mame in babice, ki govorijo o lačnih otrocih in da ne bomo krivični, tudi očetje, ki se lotevajo kuhanja.
Žalosten je tudi podatek, da sta več kot dve tretjini hrane, ki je bila odvržena v smeti, še vedno užitni, kar nas pripelje do številke približno 92.000 (z besedo dvaindevetdeset tisoč!) ton še užitne hrane - ali okoli 42 kg še užitne hrane na prebivalca. Če samo pomislimo, koliko časa bi lahko jedli teh 42 kilogramov, ali pa še bolj, koliko denarja bi lahko prihranili, namesto da smo ga vrgli v smeti.
Zakaj Slovenci toliko hrane zmečemo stran? Največ zato, ker preprosto kupimo več hrane, kot je potrebujemo, delamo pa tudi druge napake in neumnosti.
Na primer:
Naenkrat kupimo preveč hitro pokvarljivih živil (sadja in zelenjave);
Ne znamo načrtovati obrokov tako, da bi prej porabili hitro pokvarljiva živila;
Mnoga živila "pozabimo v hladilniku".
Ne ločimo med oznakama "uporabno do" in "uporabno najmanj do", hkrati pa smo zelo občutljivi do higiene živil;
Skuhamo ali pripravimo prevelike količine jedi;
In če vse to vemo, kaj lahko naredimo?
Tu je nekaj preprostih nasvetov, ki lahko zmanjšajo količino hrane, ki jo zavržemo.
Načrtujmo svoje nakupe - najbolje je načrtovati obroke za cel teden. Preverimo, katera živila že imamo in si naredimo spisek tistih, ki jih še potrebujemo.
Kupujmo nepakirano sadje in zelenjavo - izkušnje kažejo, da tako kupimo toliko, kot potrebujemo.
Preverjamo datume na izdelkih - "Uporabno do" pomeni, da je živilo varno za uporabo do navedenega datuma. To velja predvsem za ribe in meso.
"Uporabno najmanj do" pa pomeni, da do navedenega datuma živilo ohrani pričakovano kvaliteto, je pa lahko užitno še po tem.
Poskrbimo za vzrževanje hladilnika - da bi hrana ostala sveža, jo je treba hraniti na temperaturi med 1 in 5 stopinjami. Preverite tudi tesnila na vratih.
Vzdržujmo red v hladilniku - novo kupljena živila shranite zadaj, tista, ki jih še uporabljate, pa spredaj.
Postrezimo manjše obroke.
Uporabimo ostanke - splet je poln nasvetov, kako uporabiti ostanke testenin, krompirja, mesa, ...
In kje odpadna hrana konča?
Leta 2018 so je skoraj polovico predelali v bioplinarnah, tretjina pa v kompostarnah. Okoli dva odstotka je sežgejo ali ponovno predelajo, če je to mogoče. Petina je preprosto konča na smetiščih, kjer se z njo gostijo ptiči, glodalci in druge živali.
