Ožepek (Hyssopus officinalis L.) je polgrmiček, ki ima bolj ali manj razvejane poganjke. Rastlina lahko zraste do pol metra, redko več. Ima črtalasto suličaste liste s celim robom. Socvetje je gosto ovršno, enostransko, zaradi česar je videti kot navidezni klas. Cvetovi so intenzivno temno modre barve, tu in tam rožnati, a zelo redko beli. Stebla rastline prav tako olesenijo. Listi ožepka imajo zelo močan vonj, ki nekoliko spominja na vonj konoplje. Zaradi tega ga živali večinoma ne objedajo.
Rad ima toploto
Vrsta je avtohtona v južnih delih Evrope in zmerno toplih predelih Azije. V Sloveniji ožepek raste izključno le na submediteranskem območju. Grmički ožepka so včasih usidrani v skalne stene, kjer apnenčasta podlaga rastlini čez noč daje vso potrebno toploto. Tako lahko cveti res dolgo, vse do prvih močnih slan. V osrednjem delu Slovenije pa ožepek nekateri poznajo le kot vrtno rastlino. Kljub temu je pomembno, da mu na vrtu najdemo prostor kje v zavetju hiše oziroma na južni strani vrta, na dobro odcednih tleh. Tako lahko postane prav lepa strukturna rastlina na našem vrtu.
Če ga pustimo, da semeni, bomo že prihodnje leto lahko okrog matičnega grmička opazili številne kalice. Po odcvetu in semenjenju lahko razrasle grmičke temeljiteje porežemo in iz olesenelih delov bodo začeli znova odganjati mladi listki in vejice. V južni Franciji ga v kulturi gojijo v večjih količinah predvsem zaradi pridobivanja eteričnih olj.
Eterično olje s široko uporabo
Kot že rečeno, so ožepek že od nekdaj uporabljali kot zelišče. Predvsem listi vsebujejo številna eterična olja, ki imajo antioksidativne, antimikrobne in antimikotične učinke. Prav tako naj bi njegova eterična olja učinkovala kot insekticid. Zaradi tolikšne količine pozitivnih učinkov njegovih eteričnih olj se uporablja tako v tradicionalni medicini kot v prehrani in kozmetiki.
V zdravilne namene naj bi ga uporabljali predvsem kot sedativ, diuretik, za nižanje telesne temperature pri bolezni, proti bronhitisu, prehladu in astmi. Izvleček, pridobljen iz ožepka, se uporablja kot dišava v milih, parfumih, za odišavljenje likerjev, omak, pudingov, bombonov … Celo eden izmed bolj znanih likerjev, Bénédictine, ima kot glavno sestavino prav ožepek. S cvetnimi vršički lahko obogatimo okus solat in juh. V živila ga dodajajo tudi kot sestavino, ki podaljša življenjsko dobo živil in prepreči kvarjenje.
Dober sloves se ga drži že od nekdaj
Ožepek je zaradi učinkovin posledično povezan tudi z mitologijo. Mojzes naj bi ga uporabljal kot zaščito za svoje ljudstvo pred slabimi stvarmi. Pri Grkih je bil znan kot sveto zelišče, ki so ga v templjih uporabljali za očiščenje pred gobavostjo. Ožepek se pojavlja tudi v Bibliji, saj naj bi gobo, namočeno v kis, ki so jo podali Jezusu na križu, nataknili na vejico ožepka.
Kakorkoli že, vsestransko uporabna ali hortikulturno zanimiva, na domačem vrtu in v naravi je lahko prav lep jesenski okras.
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni raj št. 10, 16.9.2019
