Kaj bo na vašem prvencu?
Na albumu je devet mojih avtorskih skladb, ki so nastajale v zadnjih letih. Svojo končno obliko so skladbe dobile na vajah s skupino mojih glasbenikov: z basistom Janom Gregorko, trobentačem Rokom Nemaničem, pevcem Urošem Buhom in bobnarjem Gašperjem Peršlom. Veliko vlogo pri nastanku albuma ima tudi producent Rok Lopatič, ki mi je od vsega začetka pomagal pri procesu nastajanja plošče. Skladbe, ki so na plošči, so raznovrstne: od počasnih balad, dveh klavirskih solo skladb v spremljavi godalnega kvarteta Emona in bossa nove do hitrejših funky ritmov.
Ste avtorica vseh devetih pesmi na albumu. Imate tako zelo radi vse niti v svojih rokah ali razlog za to tiči kje drugje?
Rada ustvarjam sama, v miru. Všeč mi je, da sem vključena v vse procese nastajanja tega albuma. Na neki način imam rada vse niti v svojih rokah. Tako sem mirnejša. Zahteva pa to od mene veliko časa in energije. Kot sem že omenila, je zgoščenka končni zvok in aranžmaje dobila s skupinskim muziciranjem na vajah z zasedbo. Tako da so glasbene niti tudi močno v rokah mojih fantov iz zasedbe.
Kako ste izbirali sodelavce pri novem albumu?
Z vsemi temi glasbeniki smo sodelovali že pri prvi Romanci, ki smo jo odigrali pred slabima dvema letoma v Kinu Šiška, in ker je bila energija prava, delamo skupaj še naprej. Vesela sem, da so bili vsi zelo zagreti za stvar že na samem začetku, pred tremi leti, ko sem jih povabila k sodelovanju. Vse sem poznala od prej, iz nekih drugih projektov, in vsak od njih je mojster na svojem inštrumentu.
Se v življenju držite naslova albuma?
Ko gre za pomembne odločitve v življenju, jih vsekakor sprejemam počasi in previdno. Pri vsakdanjih opravilih pa hitim, včasih preveč. Tako da mi v šali moji najbližji ravno takrat, ko se mi najbolj mudi, radi zapojejo ta refren. (smeh)
Sicer tudi poučujete klavir, in sicer tako otroke kot študente in starejše. Kakšno je dandanes zanimanje za ta inštrument? Si ga otroci želijo igrati ali je to (vsaj na začetku) bolj želja staršev? Kako je bilo pri vas?
Zanimanje za igranje klavirja je veliko, kar me veseli. Sama ta čas nimam nobenega učenca, za katerega bi menila, da je inštrument bolj želja njegovih staršev kot njega samega. Tudi pri meni je bila to zgolj moja želja – želela sem posnemati brata, ki je klavir igral pred mano. Sta pa bili podpora staršev in njuna spodbuda v obdobju odraščanja ključni, da sem pri šolanju vztrajala. Še vedno mislim, da je dobro, če je starš vključen v glasbeno izobraževanje svojega otroka. V tem smislu, da ga podpira, vozi na koncerte, spodbuja k vaji in tudi kdaj opomni, če je treba.
Opažate kakšne razlike med to generacijo učencev in tisto, v kateri ste bili vi učenka?
Težko odgovorim, saj zdaj gledam na proces učenja inštrumenta z druge, mentorske strani. Slišim sicer od starejših kolegov, da so generacije drugačne od tistih, ko smo bili mi majhni, in da imajo otroci več težav s pozornostjo ... Moj klavirski razred je razigran, imam nekaj nadarjenih in zelo pridnih učencev, pa tudi nekaj takih, ki jim vaja doma ne diši preveč. Prav vsi pa radi obiskujejo pouk inštrumenta, kar je na koncu tudi najpomembnejše.
Kakšen je po vašem mnenju dober učitelj?
Dosleden, razumevajoč in aktiven na glasbenem področju tudi zunaj učilnice.
Vaša klavirska priredba za naslovno pesem priljubljene filmske franšize Pirati s Karibov je na YouTubu presegla milijon ogledov. Ste pričakovali tako visoko številko? Zakaj ste se odločili ravno za izvedbo te pesmi?
Število ogledov tega posnetka je tudi mene presenetilo. Skladbo sem posnela le zato, ker sem to obljubila skupini svojih prijateljev, ki so me k temu nagovarjali več let. V resnici sem tisti dan v studiu snemala Mozartove variacije in smo Pirate posneli bolj tako, za zraven, ker nam je ostalo dovolj časa. Na koncu je res nastal lep video v produkciji Bita Severa.
Igrate tako klasiko kot jazz. Kaj vam je ljubše?
Rada imam glasbo, ne bi se mogla odločiti le za eno zvrst. Včasih mi bolj ustreza ena, drugič druga. Odvisno od trenutka, življenjskega obdobja, tudi družbe, v kateri sem. Sicer pa sem preigrala precej več klasike kot jazza, konec koncev sem iz klasičnega klavirja magistrirala. Zares »doma« pa sem verjetno nekje vmes med klasiko in jazzom.
Do nedavnega je bilo razkazovanje telesa bolj stvar pop glasbe, zdaj pa prihaja v ospredje tudi v klasični (še posebno je v tem pogledu te dni v ospredju Lola Astanova). Kako vi gledate na to?
Mene zanima umetnost, zanimajo me besedila in glasba. To, koliko telesa kdo pokaže ob tem, je zame drugotnega pomena. Seveda pa vidim, kam gre trend in kaj se »klika«. V tem svetu pač vsak išče pozornost po svoje.
Kaj pa najraje počnete v prostem času?
Rada se ukvarjam s športom v naravi (tečem, hodim v gore, smučam) ali pa grem s prijatelji na kakšen dober koncert.
Objavljeno v reviji Vklop/Stop spored št. 41, 10.10.2019
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
