Smo v fazi tranzicije
Po podatkih Allied Market Research bo globalni trg mobilnih plačilnih transakcij do leta 2023 vreden več kot tri milijarde evrov. Med letoma 2017 in 2023 bo tako prišlo do 33,8-odstotne rasti trga. Mobilno plačevanje ni samo prihodnost, temveč je po številnih državah že sedanjost, kajti uporaba fizičnega denarja kot plačilnega sredstva močno upada. Na drugi strani pa so nekatere države pri prehodu na brezgotovinsko poslovanje precej počasne. Verjetno nam ni treba posebej poudarjati, da smo v fazi tranzicije, kar pomeni, da je treba izbrati pravi trenutek za vpeljavo mobilnega plačevanja v poslovanje.
EMPSA bo med drugim imel pomembno vlogo pri usklajevanju medsebojnega delovanja mobilnih plačilnih sistemov med državami. V združenju je za zdaj sedem držav, ki imajo več kot 25 milijonov registriranih uporabnikov, milijon plačilnih mest, poleg tega pa je približno 350 bank, ki podpirajo sistem.
Vodilni sta Danska in Švedska
Evropa je dom nekaterih najbolj naprednih brezgotovinskih družb na svetu, zato se ponudniki tovrstnih storitev ponavljajo vedno znova z novimi rešitvami, hkrati pa na trg občasno vstopi kakšen nov igralec. Po pričakovanjih se sprejemanje tehnologije plačevanja močno razlikuje od države do države, še vedno pa obstajajo nekatere, ki jim lahko brez slabe vesti nadenemo naziv vodilnih in gonilnih sil na tem področju. Po podatkih raziskovalcev podjetja Visa Europe so milenijci tisti, ki vodijo revolucijo mobilnega plačevanja, saj jih kar 92 odstotkov meni, da bodo začeli (če še niso) to tehnologijo uporabljati do leta 2020. Najbolj napredni državi na področju mobilnega plačevanja sta Danska in Švedska. S pametnimi telefoni prebivalci opravljajo nakupe na POS-terminalih v trgovinah in plačujejo tudi druge storitve.
Mobilniki prevzemajo pobudo
Visa Europe ugotavlja, da kar 77 odstotkov Evropejcev že uporablja mobilno bančništvo oziroma mobilno plačevanje. Skoraj dve tretjini jih uporablja bančne aplikacije za spremljanje stanja na računih ali dostopanje do drugih storitev. Za primerjavo naj povemo, da je leta 2015 mobilno banko uporabljalo le 29 odstotkov vprašanih, samo 7 odstotkov pa jih je uporabljalo aplikacije za upravljanje financ.
Ista raziskava je pokazala, da je leta 2017 kar 68 odstotkov evropskih kupcev uporabljalo mobilno denarnico. Plačilni velikan poroča, da se Evropejci počutijo zelo dobro, ko nakupujejo z mobilnimi napravami in se tako odmikajo od računalnikov in prenosnikov. Skoraj polovica anketirancev (48 odstotkov) uporablja mobilne naprave za nakupovanje. Skoraj enak delež (45 odstotkov) uporablja aplikacije za pošiljanje denarja prijateljem in družini. Večinoma za to uporabljajo pametni telefon, nekateri pa tudi tablice.
Torej, pametni telefon je v številnih državah po Evropi postal plačilno sredstvo. Ti, v splošnem med seboj združljivi sistemi, so se odločili za korak naprej in ustanovili European Mobile Payment Systems Association (EMPSA).
Poleg TWINT v združenju EMPSA najdemo še nacionalne plačilne sisteme iz Belgije (Bancontact Payconiq Company), Nemčije/Avstrije (Bluecode), Finske/Danske (MobilePay), Portugalske (SIBS/MB WAY), Švedske (Swish) in Norveške (VIPPS). Prvi srednjeročni cilj je, da bi združenje vsem svojim uporabnikom omogočilo uporabo posameznih (sicer nacionalnih) sistemov v vseh državah, vključenih v združenje. Združenje EMPSA je že oblikovalo delovno skupino, ki bo najprej pregledala tehnične omejitve v povezavi z medsebojno kompatibilnostjo sistemov.
»Z mednarodno organizacijo in sodelovanjem med državami želimo uporabnikom ponuditi možnost, da sisteme uporabljajo mednarodno,« je dodal Søren Mose, predsednik združenja EMPSA. Glavni izvršni direktor TWINT, Markus Kilb, je prav tako zadovoljno povedal: »Zelo sem vesel, da bo lahko TWINT odigral vodilno vlogo v združenju kot ustanovni član. Prepričan sem, da bo združenje srednjeročno pomagalo pri promociji mednarodne uporabe mobilnih plačilnih sistemov ter pomenilo evropsko alternativo preostalim sredstvom plačevanja.«
