Sredi oktobra bo izšel že vaš tretji album. Kako daleč ste z ustvarjanjem?
Album je še vedno v fazi izdelave. Nekaj pesmi je treba še posneti v studiu, večino aranžmajsko dokončati, sledita pa še končni miks in master. Podoba albuma je že v izdelavi, prav tako pesmi že pridno vadim za prihajajoče koncerte. Čas hitro beži in včasih me res malce stisne, ali bo vse končano do zastavljenega datuma, ampak imam ekipo, v katero verjamem, zato vem, da bo na začetku oktobra album v mojih rokah.
Kako to, da se sploh lotevate albumov, ko pa je marsikdo zaradi slabe prodaje že obupal?
Od prodaje albumov se gotovo več ne da živeti. Ampak saj ne gre v prvi vrsti za zaslužek. Album pomeni nekakšno osebno izkaznico glasbenika, na katerem so zbrani njegovo delo, trud, energija, navdih ... Je en kazalnik tega, da pridno in uspešno ustvarjaš. V prvi vrsti je album zame in seveda za moje oboževalce. Tisti, ki resnično podpirajo umetnika, bodo vedno kupili njegov izdelek.
Novi album bo nosil naslov Ne bodi, kar nisi. Ditka, lahko rečete zase, da ste to, kar ste?
To si upam trditi. Sem, to kar sem, doma ali na odru in po koncertih s poslušalci. Vem, kdo sem, kakšne so moje vrednote, moji cilji, in živim v skladu z njimi. Živim tako, kot mi narekuje srce. Prepričana sem, da le, če si zvest sam sebi, lahko živiš polno in srečno življenje.
Kako to, da vas privlačijo take precej težke teme?
Ne bi jih poimenovala ravno težke teme, ampak resne, pomembne. Ljubezen in vprašanja o sebi so gotovo pomembna tematika, o kateri je treba govoriti. Prek glasbe ju lahko predstaviš in približaš na prav poseben način. Glasbo jemljem z odgovornostjo in zato dajem velik pomen kakovostnim in sporočilnim besedilom, to je tudi v skladu z mojo naravo.
»Glasbo jemljem z odgovornostjo, zato dajem velik pomen kakovostnim in sporočilnim besedilom, to je tudi v skladu z mojo naravo.«
Ste že v šoli radi brali poezijo?
Ja, raje kot romane sem brala poezijo. Ampak že takrat mi je bila pomembna njena tematika. Nisem marala preveč težko razumljive in komplicirane poezije, temveč preprosto, ampak globoko. Zato mi je bila od nekdaj všeč poezija Toneta Pavčka in Ferija Lainščka.
S prvencem Ne bodi kot drugi ste dobili kup poslušalcev. In v resnici ste bili drugačni od vsega na sceni, kajne?
Res je. Pesem Ne bodi kot drugi je vsekakor zaslužna za kariero, ki jo imam danes, in zanjo bom vedno hvaležna. Bila sem drugačna, in to drugačnost še vedno ohranjam. Poezija se je vedno uglasbljala, ampak nikoli ni postala medijsko toliko prepoznavna kot s pesmijo Ne bodi kot drugi. Preostale moje pesmi so ustvarjene v enakem duhu in res sem vesela, da mi je uspelo uglasbeno poezijo, ki vsekakor ne spada med komercialno glasbo, prinesti na velike odre in radijske postaje.
»Sledim svojemu notranjemu glasu in si upam reči 'ne' družbi, ki narekuje neka svoja pravila.«
Vam je kdaj tudi težko, ker ste drugačni?
Pa saj nisem tako zelo drugačna, samo sledim svojemu notranjemu glasu in si upam reči »ne« družbi, ki narekuje neka svoja pravila. Vsak lahko izbere to pot in se osvobodi pritiska, ki ga je mogoče čutiti, kadar želimo ustreči vsem naokrog. Včasih je zato kaj težje doseči, kakšna vrata se zaprejo, morda nisi del kakšnih dogodkov, ampak v primerjavi s tem, da si v sebi svoboden in iskren, ni to prav nič takšnega.
Vas je kdo želel spremeniti, da ste potem drugi album poimenovali Ne spreminjaj me?
Ne, pravzaprav nihče. Tudi moji poslušalci mi po koncertih vedno rečejo: »Ostani takšna, kot si, nadaljuj v tej smeri.« Se mi pa zdi stavek »Ne spreminjaj me« zelo pomemben in njegovo sporočilo zelo močno. Z njegovim naslovom sem tudi želela sporočiti, da ostajam svoja, z malce drugačno, nekomercialno glasbo.
Kako to, da se s Ferijem tako dobro ujameta? Navsezadnje je precej starejši ... Kako pa se ujamete z vrstniki?
S Ferijem se dobro ujameva, ker sva iskrena, preprosta, skromna in zvesta temu, kar počneva. Oba imava rada svoje delo in vanj verjameva. Verjameva pa tudi v delo drug drugega in posledično v najine skupne izdelke. Ne le pri ustvarjanju, tudi na skupnih nastopih se zelo dobro počutiva. Lahko rečem, da je ne glede na starostno razliko najin pogled na svet podoben, družijo pa naju tudi enake vrednote. Istomisleči ljudje se vedno najdejo, ne glede na to, koliko so stari, od kod so ... Pri človeku mi starost ni pomembna. Osebo moram najprej začutiti, njeno energijo, potem ugotovim, ali si želim razviti prijateljstvo ali ne. Družim se z nekaj vrstniki, nekaj malo starejšimi od sebe, s precej starejšimi od sebe, kot tudi z mlajšimi. Za vse veljajo enaka merila.
Vaše ime me vedno spomni na Haberlovo Ditko, ki je bila res izjemna pevka. Je morda tudi ona med vašimi vzornicami?
Ditka je res izjemna pevka in vesela sem, da sem jo, še kot osnovnošolka, imela možnost tudi osebno spoznati. Ne morem pa reči, da je moja vzornica. Kot vzornice oz. glasbenice, od katerih sem se in se še učim ter pri njih iščem navdih, lahko navedem Norah Jones, Evo Cassidy in Pink.
