Irska kraljica avantgarde, kot so Roisin okronali v javnosti, je zaslovela v glasbenem dvojcu Moloko, zdaj pa solo kariero uspešno gradi že leta. Za svoj glasbeni uspeh pravi, da je zgolj plod nesreče.
Trenutno svet osvajate z novim singlom Incapable. Bi se strinjali, da je ljubezenska skladba?
Da, na neki način je ljubezenska skladba, vendar zelo neklasična. Je nekoliko ironična. Malce sem hudomušna, ko se pretvarjam, da nikoli nisem imela zlomljenega srca. Na neki način je smešna … Malce hladna in ima veliko čustev v smislu »vseeno hočem«.
Bi rekli, da je nezmožnost ljubezni nekako odraz naše družbe?
No, zanimivo je, da je skladba všeč toliko ljudem. Ljudje po navadi besedilom ne posvečajo veliko pozornosti, o pomenu te skladbe pa se je res veliko govorilo, kot na primer »s tem se res res poistovetim«. In jaz si mislim, oh … Torej se ljudje morda počutijo nekoliko odtujeni drug od drugega.
Česa bi morali biti bolj zmožni kot človeštvo?
Hm, težko vprašanje. Ne vem, res ne vem. Ni moje poslanstvo, da razumem težave človeštva.
Vedno so na vas gledali kot na kraljico avantgarde. Kaj vam bistvo avantgarde pomeni danes?
Vedno sem si želela biti vizualna umetnica, zato sem proučevala modernizem, ki je bil tudi prva umetniška smer, ki mi je bila všeč. Nato sem kot najstnica odkrila sodobno umetnost in bila navdušena. Težje je pravzaprav razumeti starejšo umetnost, nekako te začne zanimati, ko se staraš. Danes si le še ogledujem stare slike, tako da … Ne vem, kaj meni pomeni avantgarda. Vem le, da sem samoukinja, to je to, kar sem. Pevka sem postala prek igre in eksperimentiranja. Mislim, da sem bolj amaterka kot nekdo, ki je avantgarden. Nisem hodila v šolo petja, nisem si niti mislila, da bom kdaj pevka, saj sem bila prepričana, da bom vizualna umetnica. Navdušuje me, da v svoji karieri vedno znova poskušam nove stvari, ki jih nisem še nikoli.
Mislite, da je še vedno relevantna v današnjem času, ko smo pravzaprav videli in naredili že vse?
No, gre za kar močno prepričanje, da avantgarde ni več. Veliko ljudi namreč pravi, da najbolj navdušujoče stvari zdaj najdemo v znanosti, tehnologiji in na podobnih področjih, ki pa meni niso zanimiva. Zase bi rekla, da sem zgolj kreativna oseba, ki se loti česarkoli, kar ji pride na pot.
Poznani ste kot nekdo, ki lahko napiše skladbo v enem dnevu in potem tudi režira glasbeni video zanjo. Bi rekli, da je transformacija inspiracije v nadzor pomemben korak vašega kreativnega procesa?
Nadzor ni najpomembnejša stvar, včasih ravno zaradi nadzora stvari uidejo iz rok. Rada sodelujem … Vedno ko delam s kreativnimi ljudmi, jih poslušam. Res jih poslušam. Težje je denimo poslušati vsakega, poslušati vse ljudi v industriji, poslušati pričakovanja drugih, pričakovanja oboževalcev in podobno. Ni tako, da ne znam poslušati. Vedno poslušam umetniško nadarjene ljudi, s katerimi delam, in vedno se naučim veliko s tega področja. Še vedno pa sem precej naivna glede določenih drugih stvari, kot je na primer poslovni del, če me razumete.
Mislite, da bi se morali umetniki bolj ukvarjati s svojim delom kot s poslom ali industrijo?
Ne, nič ne mislim. Zase menim, da sem postala Moloko, ker sem se zaljubila v nekoga. In še isto noč sva ustvarila zvočni posnetek z malo brezvezne glasbe, ne katerem jaz govorim neumnosti. In zdaj sem tukaj, skoraj 25 let pozneje, na kar sem zelo ponosna. Rada bi le, da ljudje razumejo, od kod prihajam. Nisem začela kot pevka in tekstopiska, čeprav to pravzaprav počnem. Sem zgolj plod nesreče oziroma več nesreč.
