Pravilna uporaba sredstev za zaščito pred soncem
Za zaščito otrok moramo uporabljati zaščitna sredstva z visokim zaščitnim faktorjem in tista, ki vsebujejo več fizikalnih in manj kemičnih UV-filtrov, saj kemični pogosteje dražijo otroško kožo. Uporaba kemičnih zaščitnih sredstev nikakor ni namenjena nadomeščanju naravne zaščite in podaljševanju izpostavljanja sončnemu ultravijoličnemu sevanju. Po priporočilih Združenja slovenskih dermatovenerologov vedno, ko ste na prostem, izpostavljene dele telesa namažite s primernimi zaščitnimi sredstvi.
Slednja morajo vsebovati zaščito pred žarki UVB, ki je na ovojih označena z oznako SPF (Sun Protection Factor) najmanj 20, in obenem zaščito pred žarki UVA, običajno označeno s PFA (Protection Factor uva). Zaščitno sredstvo pri otrocih nanesite pol ure pred izpostavljanjem UV-žarkom, nato pa vsaki dve uri in vedno po delu, plavanju, igranju ali rekreaciji. Tudi vodoodporna mazila se odstranijo s kože z znojenjem, dolgotrajnim plavanjem ali brisanjem z brisačo. Pozorni bodite predvsem na predel glave in zatilja. Pri dojenčkih do 6. meseca starosti ni priporočljivo nanašati kemičnih zaščitnih sredstev, je pa smiselno na voziček namestiti pokrivala, narejena iz tkanin z visoko UV-zaščito.
Zaščita otrok s sončnimi očali ter ustrezno obleko in pokrivalom z UV-zaščito
Otroci dostikrat niso ljubitelji očal, saj jih ovirajo pri njihovih aktivnostih, zato je priporočljivo izbrati taka, ki imajo okrog glave zaščitni trak, s pomočjo katerega se lepo prilegajo obrazu. Le dobro izbrana očala ščitijo vašega otroka pred UV-žarki, sivo mreno in drugimi poškodbami oči. Uporabljajte otroška zaščitna sončna očala, ki nudijo 99 % in 100 % zaščito pred UV-žarki.
Izpostavljenost soncu lahko zmanjšamo tudi z rednim pokrivanjem telesa s primernimi gosto tkanimi oblačili, dolgimi hlačami in rokavi, klobuki s širokimi krajci in čepicami. Takšna oblačila in pokrivala imajo označen UV-zaščitni faktor (Ultraviolet Protection Factor - UPF). Njihova prednost je tudi v tem, da pokrivajo veliko površino telesa in odbijajo UV- žarke. Dobra zaščita pred soncem so zagotovo oblačila z UV-zaščitnim faktorjem vsaj 30, najvišja možna vrednost zaščite pa je UPF +50.
Kako ravnati v primeru sončnih opeklin?
Zdrave zagorelosti ni, je le znak poškodbe kože, saj se koža s tvorbo barvnega pigmenta brani pred škodljivimi učinki UV-sevanja. Sončenje in sončne opekline v otroštvu povečujejo nastanek pigmentnih znamenj in možnost pojava raka. Z ustrezno zaščito od otroštva lahko kar za 75 % zmanjšamo tveganje za razvoj kožnega raka. Če do blažjih sončnih opeklin vseeno pride, otroka večkrat dnevno obilno namažite s kremo proti opeklinam, ki bo prijetno hladila, lajšala bolečine in pospešila zdravljenje. Dokler je koža vzdražena in pordela, se popolnoma izogibajte soncu. Otrok bo lahko zaradi opeklin tudi bolj razdražljiv, še posebno ponoči, zato bodite z njim bolj prizanesljivi. Če se pojavijo mehurji, morate nujno obiskati zdravnika, ki vam bo sončne opekline strokovno oskrbel. Pred tem rano pokrijte s sterilno krpo, da bi preprečili onesnaženje, mehurjev pa nikakor ne predirajte.
Priporočila za zaščito pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov
· Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajmo soncu. V času največje moči sončnih žarkov jih zadržujmo v senci ter zaščitimo z obleko in pokrivalom.
· Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro in aktivnosti otrok na prostem načrtujemo v jutranjih, zgodnjih dopoldanskih in poznih popoldanskih urah.
· Oblecimo lahka, gosto tkana oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami ter pokrijmo glavo s širokokrajnim klobukom ali čepico s ščitnikom. Ponekod so na voljo tudi oblačila iz tkanin z dodanimi absorberji za ultravijolično svetlobo, ki so prilagojeno krojena za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi.
· Po otrokovem šestem mesecu starosti lahko začnemo uporabljati kemične pripravke za zaščito pred soncem na predelih telesa, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko. Kljub uporabi kreme za zaščito pred soncem pa izpostavljanje soncu časovno nadzorujmo in omejimo na zmerno. Mazanje s kremo za zaščito pred soncem ni namenjeno podaljševanju izpostavljanja neposrednemu soncu, zato poiščimo senco ter zaščitimo otroka z obleko in pokrivalom takoj, ko je to mogoče.
· Pripravek za zaščito pred soncem, ki ga uporabimo za zaščito kože izpostavljenih delov telesa, naj ščiti pred žarki uva in uvb ter naj ima sončni zaščitni faktor vrednosti 15 ali več. Nanesimo ga v dovolj veliki količini, znova pa ga nanesimo vsaj na vsaki dve uri izpostavljanja soncu, vselej pa po plavanju ali intenzivnem znojenju oziroma brisanju kože.
· Bodimo pozorni na odboj sončnih žarkov od peska, vode, snega in podobno. Sonce nas lahko opeče, ko sedimo v senci ob obali, če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju.
· Pred soncem se zaščitimo vedno, ko se odpravljamo v gore: uporabljajmo ustrezna oblačila ter zaščitne kreme z najvišjimi vrednostmi sončnega zaščitnega faktorja zlasti za zaščito nosu, uhljev in ustnic.
· Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. delavci na prostem, ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega) naj varovalne pripravke za zaščito pred soncem uporabljajo vsak dan.
· Če opazimo neželeno reakcijo kože na uporabljeni pripravek za zaščito pred soncem, se posvetujmo z zdravnikom in izberimo ustreznejši način zaščite.
· Zavarujmo oči z ustreznimi kakovostnimi sončnimi očali. Pri nakupu izbiramo le sončna očala, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred žarki uva in uvb.
· Zaščito pred sončnimi žarki prilagodimo dnevnim vrednostim UV indeksa v našem okolju. Pri vrednostih UV-indeksa 3 ali več so potrebni zaščitni ukrepi. Vrednost UV-indeksa 5–6 izraža zmerno, vrednost 7–9 visoko in višje vrednosti zelo visoko stopnjo ultravijoličnega sevanja. UV-indeks poiščemo v vremenskih napovedih.
· Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju. Zagorelost kože ni znak zdravja in lepote, temveč napoveduje zgodnejše staranje in veča možnost razvoja kožnega raka v kasnejših letih.
Sonce oddaja tri vrste sevanja. Vidno svetlobo in infrardeče sevanje, tj. toploto, zaznamo, ultravijoličnega sevanja (uv) pa ne. Prav slednje je škodljivo za našo kožo in oči. Zemljo dosežeta dve vrsti ultravijoličnih žarkov, uvb in uva. Žarki uvb povzročajo zagorelost ter sončne opekline, žarki uva, ki imajo daljšo valovno dolžino in lahko prodirajo tudi skozi tkanine, pa so odgovorni za prezgodnje staranje kože in negativno vplivajo na imunski sitem. Obe vrsti žarkov povečujeta tveganje za razvoj melanoma in običajnega epitelijskega raka kože. Slednji je najbolj nevarna oblika kožnega raka. Zaseva lahko v življenjsko pomembne notranje organe in povzroči smrt bolnika.
