1. 50. rojstni dan
Na petdeseti rojstni dan se moški običajno nekoliko resneje zamisli nad svojim življenjem. To je verjetno predvsem posledica rompompoma praznovanj tega okroglega rojstnega dne in ideje o polovici življenja, saj naj bi živeli vsaj sto let. Ko je moški star dvajset, se mu zdi, da v bistvu ne bo nikoli star petdeset. Petdesetletniki se mu zdijo starci, sivi gospodje, ki so potopljeni v svoje službe,
obveznosti in skrb za svoje vikende in avtomobile.
A čas hitro mineva in petdeset let mine kot blisk. Večina prej omenjenih dvajsetletnikov kar naenkrat ugotovi, da so za razliko od svojih pričakovanj pri petdesetih v odlični kondiciji, da jim telo služi tako, kot si želijo, da se je skozi življenje nabralo precej izkušenj, da imajo ekonomski položaj nekako urejen in da nič ne kaže, da bodo jutri že umrli. Da je pred njimi še najmanj polovica življenja in da za veliko večino stvari še ni prepozno. V teh trenutkih se potem moški res zamisli o svojem življenju, premisli o svojih ambicijah, ciljih, možnostih in ... Se hitreje odloči za nakup kabrioleta ali težkega motorja.
2. Monogamija
Če moški pri osemnajstih letih postane polnoleten, pogosto šele pri petdesetih postane tudi res odrasel. Naše življenjsko okolje je precej pod vplivom ideje o monogamiji. časoma se vsak moški tako ali drugače vpraša, ali ima to res smisel. Če je že čisto biološko gledano količina semenčic, ki se izbrizga ob vsakem izlivu, nerazumna potrata materiala za monogamne odnose, potem je logično, da se tako ali drugače vsak moški kdaj pa kdaj vpraša o smiselnosti takšnih družbenih norm.
To seveda ne pomeni, da kar vsak moški po petdesetem letu začne skakati s cveta na cvet. Zagotovo pa mnogi postanejo veliko bolj odprti v spolnosti. Glede na zbrane življenjske izkušnje in dejstvo, da človek živi predvsem v svoji glavi, starejši moški lažje spoštuje drugačnost ljudi, s katerimi živi na tem planetu. Seveda pa ima tudi monogamnost svoje prednosti, ena od njih je zagotovo tudi zaščita pred boleznimi.
3. Mlada dekleta
Verjetno se petdesetletniki v povprečju enako ozirajo za lepimi dekleti kot vsi drugi. Je pa res, da je skakanje čez plot v tem obdobju že povezano tudi z občutkom, da na smrtni postelji ne bomo obžalovali izzivov, ki smo jih uresničili, temveč tiste, ki jih nismo. Občutek, da bodo nekaj zamudili, da v času svojega življenja ne bodo zmogli vsega izkusiti, postaja močnejši. Če dodamo še dejstvo, da je zrel moški privlačen na drugačen, globlji način kot pa njegovi mlajši vrstniki, ki so privlačni predvsem fizično, je teren za skoke čez plot pripravljen. Zrela moška privlačnost, ki izvira iz življenjskih izkušenj (samozavesti), veže nase tudi mlajša dekleta, ki so naravno obdana seveda z mlajšimi osvajalci.
Ko v takšno polje mladega dekleta vstopi starejši in izkušen moški, jim postane privlačen na drugačen, njim dotlej še nerazumljiv, pogosto popolnoma neustavljiv način. Obratno in smiselno enako velja tudi za moške. Ko v očeh mlajšega dekleta opazijo, kako močno jih fizično privlačijo, je mlado dekle, ki ima zaradi velikih količin estrogena še napeto voljno telo, velika skušnjava, ki se je marsikdo preprosto ne brani preveč.
4. Dolgoletna partnerica
Dejavnosti, ki so partnerjema skupne, so lepilo zveze, ki ju drži skupaj na dolgi rok. Če oba uživata v istih dejavnostih in stvareh, je njuno dolgoletno zadovoljstvo nekakšna naravna posledica takšnega odnosa. Naj si bo to hoja v hribe, preživljanje prostega časa ob morju, v vinogradu ali na kolesu, katera od drugih športnih dejavnosti, gledališče ali pa vrtne zabave. V ljubezni se res privlačijo nasprotja, vendar le na kratki rok, tj. za kratkotrajne avanture.
Za dober odnos na daljši rok pa brez skupnih dejavnosti, tj. skupnega preživljanja predvsem prostega časa, ne bo šlo. Če se skozi njuno druženje v mladostnih letih takšne dejavnosti niso razvile, bo petdesetletnik v svojem (ponovnem) iskanju sebe začel iskati tudi povezovanje z drugimi pri svojih dejavnostih in ne menjal dejavnosti zgolj zaradi partnerice. Prav zato pari pri teh letih pogosto ugotovijo, da so otroci še edini dejavnik, ki jih druži.
5. Bolj star bolj nor
Ženskam, ki imajo opraviti s petdesetletniki, mora postati jasno, da jih je še najbolje pustiti pri miru. Da se moški poiščejo in najdejo sami, njihovih poizkusov iskanja nove (dodatne) identitete pa naj si nikar ne jemljejo preveč k srcu. Omenjeno iskanje nima veliko opraviti z njimi, niti ne gre za jezo ali sovraštvo do partnerice ali žensk nasploh. Praviloma gre le za ponovno iskanje svoje moške vloge v tem svetu. Moški namreč nima na razpolago toliko materialov nekakšne samopomoči, kot jih imajo ženske, predvsem pa je govoriti o moškosti in njenem razvoju nekakšen napol tabu.
Moški se med seboj ne pogovarjajo toliko o tem, kot se o razvoju ženskosti pogovarjajo ženske. Še največ pogovorov lahko zasledimo v odnosu oče-sin, pa tudi v tem primeru bi si očetje verjetno lahko vzeli več časa za svoje sinove. Otroci se pač učijo predvsem z zgledom in ne z nasvetom. Če zgleda ni in so zgolj nasveti, sinovi niti ne čakajo svojega petdesetega rojstnega dne, temveč zaidejo v težave s svojo identiteto in vlogo v tem svetu že kar veliko prej.
