Nujna nega paradižnika
Čedalje pogostejši hladni in vlažni junijski dnevi so idealni za razvoj prvih klic bolezni, zato je nega paradižnika ključnega pomena, da zmanjšamo nevarnost pojava paradižnikove plesni (Phitophora infestans).
In kaj pomeni nega? Pri indeterminiranih oz. nedoločenih sortah, ki potrebujejo oporo, odstranimo vse liste od tal do prve etaže plodov in jim redno odstranjujemo zalistnike. Temu strokovno rečemo pinciranje paradižnika. Zalistniki so majhni listki, ki začnejo poganjati na sredini, med glavnim steblom in vejico z velikim listom, in to čisto pri steblu. Ti listki se namreč, če jih ne potrgamo, razrastejo v novo vejico, ki nima nobene vloge, je le nepotreben porabnik kalcija in glavno gojišče za bolezni. Pinciramo takrat, ko so zalistniki še toliko majhni, da jih lahko odščipnemo z nohtom. Priporočam tudi, da paradižnik gojite le na en vrh, to pa pomeni, da mu po potrebi z razkuženimi škarjami odstranite razvejena debla. Skrbimo tudi za dobro zračnost rastline.
Kako pa grmičaste sorte? Pri grmičastih sortah, kot je denimo Čokec, je nujno rastlino prezračiti. To storimo tako, da odstranimo del listne mase iz sredine grmov. Zračena rastlina se hitreje osuši in tako bolezenske klice nimajo pravih razmer za razrast, posledično pa je manj bolezni. Po potrebi prikrajšamo ali odstranimo tudi katerega od vrhov, prav tako odstranimo liste do prvih plodov. Tako bo več hranil ostalo za plodove. Posledično bodo ti kakovostnejši, to pomeni večji, čvrstejši in bolj polnega okusa. Ne pozabimo tudi na dognojevanje s kalcijevimi gnojili, ki zagotavljajo bolj zdrave in odporne rastline.
Reševanje težav z zalivanjem
Zalivanje … To opravilo se zdi včasih, še posebej če je poletje sušno, skoraj misija nemogoče. Da bi si prihranili delo, si še posebej za plodovke in stročnice, predvsem pa za papriko, kumare in bučke, že ob sajenju priskrbimo kakovostno zastirko.
Vlago najbolje zadržujejo zastirke iz ajdovih luščin, miskantusa, kartona in pokošene trave. Močno pa odsvetujem suho slamo, čeprav jo na gredicah vidimo najpogosteje. V mokrih poletjih je namreč ta idealno gojišče za polže, zato si z njo lahko hitro nakopljemo nove težave.
Odličen trik pa nam slama ponuja, ko se odločamo za sajenje sadik. Tako ob sajenju rastlin, še posebej plodovk, naredimo večje in globlje sadilne jamice, vanje damo pest mokre slame, ki smo jo pred tem namočili, in vse skupaj rahlo zagrnemo z zemljo. Nato v mokro slamo zavijemo še koreninsko grudo in vse skupaj položimo v zemljo ter zagrnemo. Slama ima namreč to značilnost, da v mokroti vlago sprejema, v sušnem obdobju pa jo oddaja. Tako bomo s sajenjem rastlin v mokro slamo bistveno zmanjšali potrebe po zalivanju – slama bo v suši rastlini oddajala potrebno vlago.
Redno pregledujmo svoje rastline
Ker je vreme vsako leto bolj muhasto, se vedno pogosteje razvijajo tudi rastlinske bolezni. Zelo pogost pojav so kumarične in pepelaste plesni na bučevkah.
Da bi zmanjšali možnost za nastanek, v mokrih dneh nikoli ne obiramo plodov kumar in bučk. Obiramo vedno le v suhem vremenu. Ob visoki vlagi se tudi skušamo izogibati dotika s temi rastlinami, saj prav na ta način lahko izzovemo okužbo in pojav plesni. Rastline tudi redno pregledujmo. Pomembno je namreč, da vse dele rastlin, ki kažejo kakršenkoli znak okužbe, čim prej odstranimo in tako preprečimo širjenje bolezni.
Posadimo šmarno hrušico
Če imate na vrtu le malce prostega prostora, vam svetujem, da ga zapolnite s šmarno hrušico. To je vsestranska in za vzgojo nezahtevna rastlina, ki nas zgodaj spomladi navdušuje s krasnimi cvetovi, zgodaj poleti z okusnimi in sladkimi plodovi, jeseni pa z listjem, ki se obarva v rujno rdečo barvo. Je neobčutljiva za mraz in bolezni.
