Najbolj bo letošnji maj izstopal po izjemno majhnem številu sončnih ur, na nekaterih vremenskih postajah je bil celo rekordno siv.
Skupno število sončnih ur tega meseca je bilo večinoma med 110 in 140, kar je le polovica normalne vrednosti in toliko, kot je običajno za februar ali marec, so navedli na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso).
Izstopa Primorska
Če potegnemo črto pod mesec maj, ga lahko primerjamo z januarjem, saj smo manj sončnega vremena letos imeli le takrat. Padavin je bilo maja več od povprečja, vendar niso padali rekordi; na Arsu so pojasnili, da so bili v nizu meritev nekateri meseci maji v preteklosti še bistveno bolj namočeni. Lahko pa rečemo, da letošnji maj izstopa predvsem po številu dni s padavinami, ne toliko po skupni količini dežja; razen ponekod na Primorskem je bil to eden najbolj namočenih majev v zadnjih sto letih, so sporočili z agencije.
Kar pa zadeva temperature, je bila povprečna temperatura v zadnjem mesecu letošnje meteorološke pomladi od dve do tri stopinje Celzija nižja od dolgoletnega povprečja in tako najnižja po letu 1991. Dolgoletno povprečje majskih temperatur zraka čez ves dan je bilo sicer po nižinah večinoma med 15 in 16 stopinjami Celzija, ob morju nekoliko več, v višjih legah pa nekoliko manj, so še pojasnili na Arsu.
Razočarani kmetje
Tako vreme v minulem mesecu je imelo zelo negativen vpliv predvsem na kmetijstvo. Razmere se sicer po regijah razlikujejo. Na Gorenjskem, kjer je bila v začetku maja ob pomanjkanju sončnih dni in izredni moči še slana, so prizadeti predvsem krompir (ponekod se je pojavila plesen), pridelek koruze, nekatere vrtnine in sadno drevje. V osrednji Sloveniji pa je dež onemogočil sajenje kultur na prosto, pozeba v začetku maja je prizadela predvsem krompir in zgodnje posevke fižola.
V Ljubljani, kjer je bila količina padavin nad dolgoletnim povprečjem, so bile njive tako namočene, da ni bila možna strojna obdelava, v nekaterih delih tudi danes še niso posadili krompirja, čeprav so že opozorila o pojavu plesni. Majske vremenske razmere so prizadele tudi nasade špargljev, pridelovalci solatnic in kapusnic opažajo slabšo rast in manjše pridelke, na čebulnicah pa opažajo zgoden napad plesni.
Upočasnjena rast
Na Primorskem so bila skoraj ves maj zaradi moče onemogočena dela na njivskih površinah, so pa bile razmere odlične za vse rastlinske bolezni, rast sejanih rastlin je bila sicer upočasnjena. Na Zgornjem Vipavskem so prizadete predvsem njive z žiti, koruzo in ostalimi krmnimi rastlinami, zaradi poplavljanja so se pojavljala gnitja in napadi plesni.
V severovzhodni Sloveniji se je največ težav pojavljalo na težjih tleh, kjer so zemljišča zaradi obilnega deževja tako razmočena, da nanje ni bilo možno iti s kmetijsko mehanizacijo. Posledice so na njivskih površinah, trajnih nasadih in trajnem travinju.
Kolikšna je škoda
V zelenjadarstvu je po trenutnih ocenah v povprečju 60-odstotna škoda. Prizadeti so predvsem paradižnik, bučke, paprika, jajčevci, melone in lubenice. Tudi pridelki v rastlinjakih zaradi prevelikih razlik med dnevno in nočno temperaturo zamujajo za približno 14 dni. Poleg tega slabo rast zaznavajo pri kapusnicah, solatnicah, čebulnicah in začimbah. Prizadeti so prav tako vinogradi in oljčniki.
V sadjarstvu se predvsem v strmih nasadih jablan pojavljata škrlup in listna pegavost, kjer so jablane cvetele v dežju, je bila slabša tudi oplodnja, več je cvetne monilije. Češnje so se marsikje osule, težava je tudi listna pegavost in luknjičavost, pokanje plodov. Jagode zorijo zelo počasi, ponekod imajo težave z glivičnimi boleznimi.
Češnje in jagode
Škoda v sadjarstvu je zaradi vlage in neprestanega dežja največja v nasadih češenj. V Vipavski dolini, Brdih in na koprskem območju beležijo najmanj 70-odstotni izpad, ponekod tudi od 90- do 100-odstotnega. Prizadeti so prav tako nasadi jagod, do 80 odstotkov, po prvih ocenah je do 25-odstotna škoda na zgodnjih marelicah.
Ko smo že pri sadju, omenimo, da ga vsak Slovenec v povprečju na leto poje 122 kilogramov, koliko od tega je češenj, statistiki ne vedo. So pa izračunali, da je Slovenija lani uvozila nekaj manj kot 400 ton češenj, od tega skoraj dve petini iz Italije. Češnje uvažamo med drugim tudi iz Avstrije, Grčije in Španije, in to v vseh mesecih leta, največ pa junija. Enajst ton češenj je sicer Slovenija lani izvozila.
Potrošniki, pozor
Kadar kupujete češnje in jagode, se prav lahko zgodi, da vas bodo prodajalci na stojnicah ob cestišču ali na tržnicah prinesli naokrog. Pod pretvezo, da so domače, slovenske, vam bodo v resnici prodali uvožene jagode ali češnje, in to po precej visoki ceni.
Te dni zato poteka poostren uradni nadzor sezonskega sadja in zelenjave na stojnicah, ki ga skupaj izvajata inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter inšpekcija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Posebna pozornost je namenjena preprečevanju goljufivih praks ter zavajanja potrošnikov z navajanjem napačnega porekla sadja in zelenjave, zlasti pri sezonskem sadju in zelenjavi (jagode, češnje, breskve, marelice, šparglji, solata ...). Preverjajo se tudi sledljivost, izvajanje dobre higienske prakse in skladnost splošnega označevanja ter označevanja kakovosti živil,« so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Lahko pričakujemo vročinski val?
In kako kaže v prihodnje? Meteorolog Branko Gregorčič pravi, da se napovedi poteka vremena v prihodnjem tednu še spreminjajo in ne morejo z gotovostjo zatrditi, kako bo. Navedbe nekaterih medijev, da naj bi nas doletel prvi vročinski val, pa menda ne držijo. »Vsekakor lahko temperature od prihodnjega ponedeljka do srede sežejo malo nad 30 stopinj, vendar se vročina v drugi polovici tedna po večini izračunov ne bo stopnjevala, temveč, kot kaže, nekoliko omilila,« je povedal.
