V zimskih mesecih, ko smo se veselili toplih dni, hkrati pa se spraševali, kakšen bo marec, smo opazovali svoj okrasni vrt in iskali prve brste, poganjke in morda celo cvetove. Verjetno smo pozimi že razmišljali o kakšni spremembi na gredah … morda bomo kaj dodali, zamenjali ali celo povečali del vrta z okrasnimi rastlinami. Nanizali bomo nekaj »zlatih pravil« urejanja cvetlične grede. Nič novega, a vendar vredno, da ponovimo.
Grede s cvetlicami na naših vrtovih največkrat obrobljajo trato. Seveda lahko ležijo tudi tik ob hišni steni, lahko nam zaželijo dobrodošlico pred hišnim vhodom, a gotovo velja, da ni vrta brez vsaj nekaj cvetočih rastlin. Ne glede na to, katere rastline sestavljajo tako gredo, ne glede na njeno lego in velikost, velja upoštevati nekatere smernice, ki bodo zagotovile skladnost, trajno zanimiv videz in barvno ujemanje.
Kadar načrtujemo novo gredo, skušajmo upoštevati višino, razrast, gostoto, obdobje cvetenja, barve listov in cvetov ter oblike rastlin. Čim več od navedenih dejavnikov velja upoštevati, ne glede na velikost in obliko načrtovane grede.
Višina
Gotovo ne bomo visoko rastočih rastlin sadili v ospredje grede, temveč bodo imele svoje mesto v ozadju; druge trajnice, enoletnice ali čebulnice pa bomo po velikosti razporedili pred njimi, tako da bodo čim manj zakrivale druga drugo. V okrogli gredi ali taki z nepravilno obliko, sredi trate, pa bomo najvišji rastlini odredili mesto na sredi grede.
Skupine in ne posamične sadike
Kdo ve kolikokrat smo že zapisali, da manjše in srednje velike cvetoče rastline učinkujejo najlepše, če jih ne sadimo posamično, temveč v skupine, po več sadik skupaj. Število enakih rastlin v skupini je lahko večje, če so rastline manjše po razrasti. Seveda pa takim skupinam lahko pridružimo posamično veliko ali visoko rastlino, bodisi trajnico ali celo manjši grm, ki bo izstopala iz okolja.
Oblika rasti
Trajnice, pa tudi eno- in dvoletnice, so zelo različnih oblik: okrogle, pokončne, povešave in plazeče. Združevanje različnih oblik rasti poživi vtis grede; vmes lahko vtaknemo posamične visoke, vitke trajnice, kot so ostrožniki, stepske in druge lilije ipd.
Tekstura listov
Največkrat prezremo vlogo tiste prvine, ki jo strokovno imenujemo tekstura, torej površina in struktura listov. Nekateri so drobni, drugi veliki in ozki, kot meči, tretji ustvarijo mrežo, hoste pa ponujajo velike ploskve. Površina listov je lahko gladka in svetleča ali pa, nasprotno, dlakava in srebrna; listi so lahko debeli in usnjati, mastni, volnati …
Barve, a ne le cvetov
Pri omembi barve največkrat pomislimo na barvo cvetov. Pri tem pozabimo, da so listi pri vseh rastlinah dlje prisotni kot cvetovi, resda za površnega opazovalca manj opazni, manj zanimivi. Torej lahko barvno tapiserijo ustvarimo že z domiselnim združevanjem različno obarvanih listov. Pri kombiniranju barv cvetov pa bomo dosegali kratkotrajnejše učinke, a zato bolj privlačne, bolj učinkovite.
Najpreprostejše so zasnove vrtov v eni barvi; med temi je gotovo najbolj priljubljen »beli vrt«. V njem barve cvetov kombiniramo s sivimi ali srebrnimi listi. Tak vrt lahko obogatimo z drugimi nežnimi barvami, v rožnatih ali kremastih odtenkih. Prav tako privlačne so grede, na katerih kombiniramo rumene in zlate tone. Greda z živo rdeče cvetočimi trajnicami ali grmi bo delovala nekoliko vsiljivo, premočno. Morda bo zadoščal posamičen otoček ali ena sama rastlina z impozantnimi rdečimi cvetovi?
Kadar bomo uspešno »odkljukali« zgoraj naštete dejavnike, se bo odprlo še vprašanje sezone oziroma letnih časov. Katerim zahtevam bomo ustregli spomladi, kaj bo usklajeno poleti, kaj bo privlačno tudi jeseni?
