Nedavno objavljeno poročilo družbe Kaspersky Lab o zasebnosti 'Global Privacy Report' razkriva, da vsak drugi (59 %) uporabnik pred svojim nadrejenim skriva uporabo družbenih omrežji. Skrivnostnost pa se ne konča pri šefih; 52 % zaposlenih svoje spletne aktivnosti raje ne razkrije niti svojim sodelavcem.
Povprečen zaposleni v svojem življenju preživi kar 13 let in dva meseca na delovnem mestu. Zanimivo je, da ves ta čas ni neposredno povezan z opravljanjem delovnih nalog ali prizadevanjem za napredovanje. Kar dve tretjini (64 %) vprašanih namreč priznava, da na delovnem mestu vsak dan brskajo po spletnih straneh, ki niso povezane z njihovim delom.
Tako ne preseneča, da skoraj tretjina (29 %) zaposlenih ne želi, da bi njihov delodajalec vedel, katere spletne strani obiskujejo. Vsak drugi (52 %) svojih spletnih aktivnosti ne želi razkriti niti svojim sodelavcem. To kaže, da sodelavci zaposlenim predstavljajo še večjo grožnjo za neugoden sloves na delovnem mestu ali pa so odnosi z njimi bolj neformalni in zato dragocenejši.
Nasprotno, uporaba družbenih omrežji je za mnoge manj zasebno področje in je tako bolj primerna za deljenje s sodelavci, a ne z nadrejenim. Zaposlene verjetno skrbi, da bi škodovali ugledu podjetja ali pa da bi zmanjšanje njihove produktivnosti spodbudilo podjetje k spremljanju njihove uporabe družbenih omrežij in sprejemanju kariernih odločitev na podlagi njihovih aktivnosti. Tako vsak drugi (59 %) pravi, da ne želi razkriti svojih aktivnosti na družbenih omrežjih nadrejenemu, 54 % pa niti svojim sodelavcem.
Tretjina (34 %) vprašanih ne želi pokazati vsebine svojih sporočil in e-pošte svojemu delodajalcu. Poleg tega je 5 % anketirancev priznalo, da je razkritje njihovih osebnih podatkov že povzročilo nepopravljivo škodo njihovi karieri. Zaposleni so razpeti med ohranjanjem lastnega ugleda v očeh nadrejenih na eni strani in obstoječih odnosov s sodelavci na delovnem mestu na drugi.
»Obisk spleta je danes sestavni del našega vsakdana. Meje med našim digitalnim življenjem v službi in doma postajajo zabrisane. To ni niti dobro niti slabo, je le naš način življenja v digitalni dobi. Vredno pa si je zapomniti, da moramo kot zaposleni posebno pozornost posvečati temu, kaj objavljamo na družbenih omrežjih in katere spletne strani obiščemo med delovnim časom. Eno napačno razumljeno dejanje na spletu ima lahko namreč dolgoročne posledice na napredovanje v prihodnosti, tudi za tiste najbolj ambiciozne delavce,« izpostavlja Marina Titova, vodja produktnega marketinga za potrošnike v družbi Kaspersky Lab.
Na zaposlene pretijo številne spletne pasti. Kaspersky Lab zato zaposlenim na delovnem mestu svetuje:
• Ne objavljajte vsebine, ki bi se lahko štela za obrekljivo, nespodobno, lastniško ali žaljivo. Če ste v dvomih, objave raje ne objavite.
• Zavedajte se, da so lahko administratorji sistema vsaj v teoriji obveščeni o vaših vzorcih brskanja po spletu.
• Ne nadlegujte, grozite, diskriminirajte ali kritizirajte katerega koli sodelavca, partnerja, konkurenta ali stranke. To velja tako za družbena omrežja kot tudi za sporočila, e-pošto in druge oblike komuniciranja.
• Ne objavljajte fotografij sodelavcev, kupcev, prodajalcev, dobaviteljev ali izdelkov podjetja brez predhodnega pisnega dovoljenja.
• Za zaščito osebnih naprav namestite zanesljivo varnostno rešitev. Z uporabo orodja Kaspersky Password Manager lahko zagotovite, da do vaših računov na družbenih omrežij in drugi uporabniških računov ne dostopajo nepooblaščene osebe na delovnem mestu.
