Kaj je lepšega, kot spomladi na vrtu spremljati prebujanje sadnega drevja, brstenje listkov, čudovite dišeče cvetove, na katerih se pasejo čebelice, jeseni pa uživati v njihovih slastnih sadovih in pisanem listju.
Predlagamo nekaj trenutno zelo modnih eksotičnih sadnih dreves, ki bodo okras in ponos vašega vrta, njihovi sadeži pa bodo poskrbeli za sladkanje in tudi zdravje.
Asimina
Indijanska banana ali paw-paw je trenutno ena najbolj priljubljenih sadnih dreves pri nas, saj je odporna proti škodljivcem in boleznim, poleg tega pa je še čudovit okras, saj je košate rasti, ima prelepe velike liste in rdečkaste ali temno vijoličaste cvetove. Zraste do višine petih metrov, cveti aprila, septembra pa začno dozorevati mangu podobni sladki plodovi, bogati z vitamini in minerali, ki po okusu spominjajo na mešanico manga, banane in ananasa.
Šisandra
Plezalka s čudovitimi belimi ali rdečkastimi cvetovi in rdečim grozdnim sadežem, ki mu pravijo tudi sadež petih okusov, saj se v njem mešajo sladki, slani, kisli in grenki okusi. Zraste do pet metrov visoko, cveti maja in junija, sadeži pa dozorijo avgusta ali septembra. Šisandra je tradicionalna kitajska zdravilna rastlina, saj znižuje nevarnost srčno-žilnih bolezni, osteoporoze, je dober antioksidant in povečuje spolno slo.
Rakitovec
Rakitovec je divje sadje, grm oziroma drevo, ki lahko zraste do sedem metrov. Ima trnaste veje s srebrnkasto skorjo, ozkimi suličastimi listi, ki so na spodnji strani srebrnkaste barve. Spomladi zacveti z drobnimi rumenimi cvetovi, zaraščenimi v grozdasta socvetja, iz katerih pozno jeseni zrastejo majhni jajčasti oranžni oljnati plodovi, polni vitamina C, ki na drevesu ostanejo še dolgo potem, ko to odvrže listje.
Japonska nešplja
Zimzeleno, do sedem metrov visoko drevo, ki pozno jeseni odpre bele, opojno dišeče cvetove, ki naslednje leto junija dozorijo v majhnim jabolkom podobne rumenkaste ali oranžne plodove (bogate s pektinom), ki so zelo aromatični. Priljubljena je predvsem kot okrasna rastlina, ki vse leto razveseljuje z velikimi mesnatimi zelenimi listi. Žal pri nas razen na Primorskem ne bo prezimila na prostem, zato jo gojimo v loncih ali rastlinjakih.
Feijoa
Zimzelena grmasta rastlina, ki zraste do treh metrov, ima čudovite velike škrlatne cvetove, ki zacvetijo junija, novembra pa obiramo srednje velike podolgovate zelene sadeže, katerih sladko-kisli okus je mešanica ananasa, jabolk in mete, bogati pa so z jodom. Nima škodljivcev, zato je ni treba škropiti. Poleg prikupnih cvetov so zelo lep okras tudi njeni vednozeleni listi, ki so na spodnji strani beli.
Žižula
Pozabljena sorta naših babic postaja spet priljubljena. Drevo (visoko do osem metrov) cveti postopoma več kot dva meseca – ima dišeče rumene šopaste cvetove, tudi z vitaminom C bogati plodovi zorijo postopoma od septembra do oktobra. Žižulo imenujejo tudi kitajski datelj, plodovi res malce spominjajo na ta sadež, le da so malce večji. Ne potrebuje škropljenja. Ima zanimivo povešeno obliko, pa tudi lepo rjavordeče lubje.
Skorš
Še ena pozabljena sadna sorta, ki jo znova obujamo. Lahko ga oblikujemo v grm, lahko pa zraste v 15-metrsko drevo. Ima suličaste liste, kremasto beli cvetovi (podobni češnjevim) cvetijo med majem in junijem, majhni, hruškam podobni rumeni in rdečkasti plodovi, ki rastejo v šopih, pa so dobri šele pozno jeseni, ko se umedijo. Znani so kot odlično pomagalo pri želodčnih in črevesnih težavah.
