V Stahovici zavijete proti prelazu Črnivec in potem malo pred vrhom levo pod pobočji Male planine čez Kranjski Rak in preko prelaza Volovljek (1029 m). Prelaz predstavlja naravno mejo med Gorenjsko in Štajersko. Cesta se spusti skozi gozd v nekaj ovinkih in se izravna v manj znani dolini z raztresenim naseljem Podvolovljek. Dolina se konča v kraju Luče. Domačini iz Zgornje Savinjske doline to povezavo uporabljajo že dolgo, drugi pa večinoma šele, odkar so cesto pred leti razširili in asfaltirali.
V Zgornji Savinjski dolino, iz osrednje Slovenije vodi najkrajša pot skozi Kamnik. Ob vstopu v dolino se lahko po cesti, ki se odcepi levo zapeljete do bližnje cerkve svetega Antona Puščavnika, v okolici katere je več domačij. Cerkev se prvič omenja v 17. stoletju, njena zunanjost pa je zanimiva zaradi kritine iz macesnovih skodel. Ob travniku pri cerkvi lahko poiščete vhod v dober kilometer dolgo slikovito sotesko Brložnice. Čeprav je kratka, je slikovita in ponekod široka le meter, okoliške stene pa se dvigujejo do trideset metrov visoko. V spodnjem delu se soteska razširi, na koncu pa je potok pregrajen z jezom za malo hidroelektrarno.
V družbi kačjega pastirja
Če se vrnete nazaj k cerkvi in na glavno cesto, boste nekaj kilometrov nižje z desne strani naleteli na manjše parkirišče z lesenim kažipotom za Repov slap in Žagerski mlin. Tik pod parkiriščem stoji Žagerski mlin. Mlinsko kolo se žal običajno ne vrti, saj je voda speljana mimo. Bi pa v njem še vedno lahko mleli moko, saj je ohranjen mehanizem, vključno z mlinskimi kamni. Star je okoli 250 let in je bil zaveden v kataster že v času Marije Terezije. To je eden zadnjih ohranjenih mlinov na vodni pogon v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. Še pred 2. svetovno vojno pa je bilo v Lučah in okolici več kot 20 podobnih mlinov.
Ob mlinu stoji informativni pano, ki obiskovalce vabi na obisk tematske poti Žagerski mlin – Repov slap. Vredna je obiska, saj je za vzpon do slapa potrebne manj kot pol ure časa. Sprva strma pot se kmalu zravna in med mogočnimi drevesi privede do Petkove mlake. Umetno ustvarjen biotop je nastal z zajezitvijo izvira in v njem se odlično počutijo dvoživke ter žuželke. Med slednjimi so še posebej zanimivi kačji pastirji, ki so postali tudi simbol tematske poti in se pojavljajo na kažipotih. Ob mlaki je postavljenih nekaj lesenih klopi, na katerih je prijetno posedeti in prisluhniti zvokom narave.
Pot se nadaljuje delno po kolovozu, potem pa se odcepi desno in kmalu privede do grape, skozi katero se prebija potok. Po prečkanju lesenega mostička je pot speljana ob desnem bregu. Kmalu uzremo več slapišč in na koncu še Repov slap. Po lesenih lestvah se je mogoče povzpeti do majhnega slikovitega tolmuna ali pa prek brvi po drugem bregu do razgledišča. Repov slap pada čez stene v treh stopnjah, v skupni višini dobrih petindvajset metrov. Ob visokem vodostaju je res pravljičen, še bolj pa v mrzlih mesecih, kadar ga vklene led in s prepadnih pobočij visijo ledene sveče. Pot do slapa si lahko malo skrajšate po makadamski cesti, ki se kmalu za mlinom odcepi desno in vodi do domačije Rep. V prvem levem ovinku je treba poiskati pot v gozd. A to pravzaprav ni potrebno, saj je pot mimo mlina prav prijetna.
Če imate še kaj volje po raziskovanju, lahko obiščete še mnogo višji slap Cuc (60 m). Zapeljati se je treba po dolini navzdol do desnega odcepa k domačiji Rihar. S kažipoti označena pot vodi po travnatem kolovozu, s katerega v gozdnatem pobočju lahko uzrete slap. Do njega je dobre pol ure hoje. Lahko jo podaljšate še za naslednje pol ure. V tem času pridete do mogočne Riharjeve jelke z obsegom 560 cm.
Obisk obeh slapov je mogoč v vseh letnih časih. V snegu je dostop nekoliko težavnejši, zato ne pozabite na razmeram primerno opremo.
V Podvolovljeku se lahko podate na raziskovanje še ene doline – Lučke Bele. Ta sega globoko v osrčje Savinjskih Alp in je zavarovana kot ornitološki rezervat. V skalnih stenah namreč gnezdi sokol selec.
