S Stančko Šukalo, nekdanjo manekenko in televizijsko voditeljico, ima dva majhna otroka: sina Kyla in hčerko Mabel. Sin in žena sta tudi njegova prva glasbena kritika (Mabel je za to še premajhna). Več v nadaljevanju.
Kako si se znašel vlogi očeta?
Biti oče dveh sončkov je nekaj najlepšega. Je pa res, da je tudi naporno, ker sta oba še vedno zelo majhna. Veliko je stresa in neprespanih noči. Veliko je prilagajanj, zato da je družina zadovoljna, saj je to najbolj pomembno. Jaz sem sicer bolj ali manj odsoten, Stančka je tista, ki je doma.
USTVARJA TUDI ZA DRUGE
K Rusku hodi veliko izvajalcev. Med drugim je napisal pesmi za Sašo Lendero, Klemna Bunderlo, Poskočne muzikante in skupino Calypso. Zaradi velikega povpraševanja je moral pri glasbi dati sebe malo na stranski tir.
Sta se načrtno odločila za to, da bo Stančka ostala doma, ali je šlo za splet okoliščin?
Ona je trenutno na porodniški. Drugače pa – ja, mi smo se v dani situaciji odločili, da bom jaz tisti, ki bo aktiven. Ona je bila leta nazaj, zdaj pa je breme prešlo name. Kyle sicer hodi v vrtec, tudi Mabel bo začela kmalu. Otroci se morajo namreč po mojem mnenju razvijati s svojimi sovrstniki.
Glede na to, da si glasbenik – ju uspavaš s petjem?
Jaz bolj ali manj uspavam Kyla, ker se Mabel še vedno doji. Ko pa Kyle zaspi, tudi jaz zaspim zraven. Vedno izkoristim priložnost (smeh). Pred spanjem on meni vedno pove kakšno zgodbo o tem, kaj se mu je zgodilo v vrtcu, jaz pa mu včasih povem tudi kakšno pravljico – bolj ali manj mu jih sicer pripoveduje Stančka. Pojem pa mu ne pred spanjem.
Si s Stančko vzameta čas tudi samo za vaju?
Celega dneva samo za naju trenutno ni. Mabel se namreč še vedno doji. Kakšno uro si že vzameva zase, da si malo oddahneva. Najprej sva midva, potem je vse ostalo. Mogoče je tako zato, ker sem Balkanec, pa to drugače dojemam. Najin čas je trenutno običajno šele po deseti uri zvečer, ko se pa nikomur res nič več ne da. V Postojni, kjer živiva, sicer živi tudi moja mama in dostikrat priskoči na pomoč – ali vzame enega otroka ali drugega, midva pa se tako malo razbremeniva. Postojna je super. Ni toliko ljudi in za družine je zelo dobro urejeno. Stančkini starši pa živijo v Kopru, tako da so tudi zelo blizu in nama prav tako večkrat priskočijo na pomoč. Čeprav otroka kar malo preveč razvajajo. Saj je fino, a babici ne dojameta, da sladkarije škodijo otrokom, še posebno majhnim. Jaz zmeraj govorim, če bi mu radi kaj kupili, mu kupite kos pice ali smoki, ne kinderjajčka. A jim ne moreš dopovedati (smeh).
NA FESTIVALIH GA NE BOSTE VIDELI
Richie na festivale ne hodi več, ker se mu zdi, da ti ne potrdijo njegovih pesmi, ampak to delajo radijske postaje in občinstvo. »Festival je bolj za predstavitev. Se pojaviš, vidiš glasbene kolege, pa malo tanjšo denarnico imaš, ker moraš plačati za pot,« nam je v smehu dejal glasbenik.
Kako sicer vzgajaš otroka – permisivno ali avtoritativno?
Sem pristaš avtoritativne vzgoje. Stančka pravi, da sem preveč strog, a jaz preprosto ne pustim določenih stvari. Ne dovolim jima na primer imeti telefona v rokah. Stančka mi velikokrat govori, da moram popustiti, a tega ne storim. Risanko lahko gledata tudi na televiziji. Otroci se vzgajajo, dokler so majhni, ko so enkrat veliki, jih ne moreš več usmerjati. Stančka je bolj mila, jaz sem tisti, ki je bolj strog. A tudi sama priznava, da če mene ne bi bilo zraven, da bi bili razpuščena banda.
Si imel tudi ti strogo vzgojo?
Jaz nisem imel očeta, pri dveh mesecih sem ostal sam z mamo, tako da me je vzgajala samo ona. Jaz sem bil vse življenje zelo priden. Vedno sem strmel k ciljem – ti mi dajejo energijo, dajejo mi moč za uspeh. Če imam v glavi cilj, si ga preprosto izrišem in ga poskušam tudi doseči.
S Stančko otrokoma na posnetkih, ki jih objavljata na družbenih omrežjih, zakrivata obraza. Zakaj?
Zato ker tisto, kar gre na splet, ostane tam za vedno, menim pa tudi, da se morajo potomci sami odločiti, če želijo biti izpostavljeni. Jaz nimam nič proti temu, da jih drugi izpostavljajo, naj delajo, kar želijo; vendar sam ne bi rad videl, da bi mi otrok kdaj kaj očital. Prepričan sem, da se morajo otroci sami odločiti o tem, jaz jih samo vzgajam.
Sta otroka podedovala kaj glasbenih genov?
Kyle jih je kar nekaj. Če zapleše na mojo glasbo, vem, da sem na dobri poti, da bo komad uspešnica. Tudi moja draga je vse zahtevnejša. Ne vem, kako to, ker nima ravno okusa za glasbo. Mi pa, ko posluša komad, pogosto reče: »To bi lahko bilo boljše.« Na ta način me spodbudi k boljši izvedbi pesmi.
Kje dobiš največ navdiha za ustvarjanje pesmi?
Največ energije za ustvarjanje imam v otroški sobi. Tam je neka taka milina in toplina … grem s kitaro v sobo in poskusim nekaj ustvariti, čeprav je res, da to ustvarjanje nikoli ne traja več kot eno uro, pa še vmes se dereta ali Mabel ali Kyle – in to se seveda sliši iz sobe v sobo ter se malo razjezim. A pomembno je, da sta živa in zdrava, glasba pa bo, ko bo.
Kako skrbiš za kondicijo?
Nič ne delam za to. Premalo spim, sicer pa nič ne delam za to. Včasih – preden sem dobil otroke – sem igral nogomet, zdaj pa ga igram samo še doma s tamalima (smeh). Ni časa, ni volje – in tudi čas, ki bi ga porabil za te stvari, bi šel na škodo družine. Takoj te tri ali štiri ure ni, in že tako me ni, ker čez teden vsak dan delam v studiu, medtem ko imam konec tedna »špile«. S Stančko sva se pogovarjala, da bi šla na fitnes, a kdaj? Ne gre. Včasih sem v studiu po pet ur, včasih po deset, nikoli ne veš ... Včasih te pet ur tudi veliko bolj izmozga kot deset.
Bližajo se poletni dopusti. Že veste, kam jo boste mahnili po morske radosti?
Vsako leto menjamo lokacije. Lani smo bili v Savudriji, letos pa bomo šli verjetno na Pag. Lani smo bili v kampu, kar nam je bilo zelo zanimivo. Jaz sem bil prvič tam, zanimivo je bilo tudi za otroka. Zame je bilo sicer zelo naporno, ker je treba ponoči, ko moraš na stranišče, hoditi 50 metrov, in to mi je šlo zelo na živce. Sem rekel, da je to prvič in zadnjič.
