Redno prebiram vašo rubriko in bi vas rada vprašala naslednje: kljub higieni in rednim obiskom zobozdravnika imam težave z zobmi. Zdravnica mi je zato predlagala, da če nimam težav z zdravjem, naj uporabljam zobne paste s fluorom za krepitev zob. Ali obstajajo kakšne naravne rešitve oziroma zobne paste z naravnimi fluoridi, ki prav tako učinkovito krepijo zobno sklenino? V vaši knjigi sem prebrala tudi o težavah z mrtvimi zobmi. Sama sem večkrat opozarjala zobozdravnico na kakšen zob in veljala že za težavno pacientko, na koncu pa se je izkazalo, da sem imela prav, a ker zobozdravnica ni pravočasno nič videla, je bil rezultat mrtev zob. Tako imam sedaj že nekaj mrtvih zob; če bi bili to zadnji zobje, bi si jih dala izpuliti, tako pa to ni tako preprosto. Tudi vsadki so tujek v telesu. Kakšen je vaš pogled na omenjeno oziroma ali se da še kaj narediti?
Andreja
Ko gre za zobe, se res vsak dan srečujemo z veliko neznanja, polresnic in celo nevarnih praks. Omenili ste dve izmed vsaj desetih kontroverznih vprašanj, o katerih je veliko napisano v priročniku Resnice in zmote o zdravju zob. Ker gre za zelo zapleteni vprašanji, se bom tokrat lotila prvega, v naslednji številki pa se bomo posvetili rešitvam za mrtve zobe.
Uporaba zobnih past s fluorom je odličen dokaz, kako deluje »znanost po naročilu«. Le na osnovi dveh »znanstvenih raziskav« in na hitro zlobirane zakonodaje v kongresu ZDA je industrija aluminija, železa, cementa, fosfatov in jedrske energije iznašla način, da namesto plačila za odlaganje svojih nevarnih odpadkov te lahko proda kot drago surovino. Tako je fluor v obliki hidrofluorne kisline namesto na varovanih odlagališčih končal v zobnih pastah in celo v mnogih vodovodih (na srečo ne pri nas), z obljubo, da bo izboljšal zdravje populacije.
Zgodbo o tem, kako vsemogočen je fluor za krepitev zobne sklenine, so potem »prodali« zobozdravnikom in mnogi med njimi so še vedno prepričani o njegovih koristih. Večina se jih še vedno ne zaveda, da vam v najboljši veri priporočajo, da na zobe nanašajte kemikalijo, ki se kot aktiven toksin uporablja v strupih za podgane in ščurke ali v industriji fluoroscentnih luči, plastike in herbicidov.
Fluorid se v telesu obnaša kot uničevalec encimov. Spreminja namreč njihovo obliko in s tem onemogoča njihovo delovanje. Tako kot če bi nekdo skrivil ključ vašega stanovanja, zaradi česar z njim ne bi več mogli odkleniti ključavnice, so tudi encimi s spremenjeno obliko neuporabni, telo pa jih obravnava kot tujke.
Svetovna eminenca na tem področju je znanstvenik dr. John Yiamouyiannis, ki je petindvajset let raziskoval učinke fluora in fluoridov. Njegova knjiga Fluorid – dejavnik staranja je najobsežnejše delo na tem področju. Dr. Yiamouyiannis je bil znanstveni direktor ameriške Nacionalne federacije za zdravje, zatem pa je prevzel vodenje tamkajšnje Fundacije za zdravo vodo.
Omenimo samo nekaj izsledkov:
· - koncentracija fluorida 1 ppm (1/1.000.000) za 25 odstotkov pospeši rast tumorjev (Taylor Study, Univerza v Austinu),
· - fluorid je veliko bolj strupen kot svinec in le malce manj strupen kot arzen (Clinical Toxicology of Commercial Products, 1984),
· - velika tuba zobne kreme utegne vsebovati toliko fluorida, da lahko ubije majhnega otroka (The Aging Factor, str. 14),
· - fluorida ne smemo dajati otrokom, mlajšim od treh let (1992 Canadian Dental Association Proposed Fluoride Guidelines, dr. Limeback).
Bližnjica do staranja in demence
Avstrijski raziskovalci so leta 1970 odkrili, da že koncentracija 1 ppm za 50 odstotkov poveča poškodbe obnovitvenih encimov DNK. Če poškodovane celice DNK ni več mogoče popraviti, nastopita hitro staranje in morebitna degeneracija.
Dr. Dean Burk, vodilni kemik na ameriškem Nacionalnem inštitutu za raka, je med zaslišanjem pred kongresom ZDA izjavil: »Dejstvo je, da fluorid pri ljudeh povzroča številne oblike raka, in to hitreje kot katera koli druga kemikalija« (uradni zapis ameriškega kongresa, 21. julij 1976).
Kolagen je telesno lepilo, fluorid pa ga uničuje. Če kolagen popušča, se začne telo dobesedno raztapljati. Fluor moti tvorbo kolagena, zato povzroča mehčanje zobovja in kosti, mehka tkiva pa izgubljajo prožnost.
Dr. Yiamouyiannis navaja raziskavo iz leta 1990, v okviru katere so znanstveniki preučili 541 tisoč bolnikov z osteoporozo ter dokazali neposredno povezavo med zlomi kosti in prisotnostjo fluora v telesu. Raziskava je bila objavljena v ugledni znanstveni reviji Jama. V knjigi so omenjene še številne podobne raziskave z enakimi spoznanji: fluoriranje ni dobro za kosti.
Čeprav krepi sklenino, fluorid poškoduje zobe. Ker učinkuje zaviralno na encime, prispeva k trajni izgubi čvrstosti v kosteh in zobeh.
Teoretiki zarot menijo, da je glavni razlog, zakaj nam toliko vsiljujejo fluor, njegov vpliv na zmanjševanje inteligenčnega kvocienta in pešanje spomina. Ne vemo, ali je v ozadju res takšen namen ali le pohlep – rezultat pa zagotovo pelje v to smer.
Kitajska raziskava iz leta 1995 je pokazala, da je inteligenčni količnik otrok, ki živijo na območjih, kjer vodo fluorirajo, nižji kot pri njihovih vrstnikih, ki uživajo nefluorirano vodo.
Torej, zahodnjaki postajamo civilizacija butljev z lepimi nasmeški.
Namesto fluora – flora!
Namesto v pobijanje nevarnih mikrobov je veliko bolje moči usmeriti h krepitvi prijateljskih mikrobov. To smo že počasi dojeli, ko gre za črevesno floro. Enako velja tudi za floro v ustih. Kljub obljubam o 24-urni zaščiti, s katerimi nam prodajajo različne kemikalije, ni boljše zaščite zob in dlesni od sluznice ust, prepojene s koristnimi mikrobi, ki so edini sposobni zares 24 ur braniti dlesni pred morebitnimi patogeni. Zato so pri odpravljanju problemov v ustih zelo koristne tudi zobne paste s kolostrumom, ki pomaga obnoviti obrambne moči sluznic ust. Tudi pri uživanju probiotikov pustite te nekaj časa v ustih, preden jih pogoltnete, in bodo imeli dvojni učinek.
Bi lahko zobno kremo in vodico naredili sami?
Seveda! Ko dojamemo, da to še zdaleč nista tako kompleksna izdelka, kot nam ju poskušajo predstaviti v reklamah, se lahko njune izdelave lotimo tudi sami.
Dezinfekcijski, varovalni in zdravilni učinek lahko dosežemo s kombinacijo pravih maščob, zelišč in eteričnih olj.
Za osnovo vzamemo kokosovo maščobo – najbolje hladno stisnjeno z vonjem, ker bo že s svojim visokim deležem lavrinske kisline močno izboljšala imunski sistem naših sluznic.
V to vmešamo kakšne izmed protivnetnih začimbnic, ki so hkrati močni antioksidanti. Priporočam, da v maščobo naribate muškatni orešček, ki že v zelo majhnih količinah zavira patogene v ustih in po pričevanju mnogih celo zdravi karies. Znanstveno potrjeno je, da muškatni orešček zavira Candido albicans in Staphylococcus aureus. V njem najdemo tudi snov macelignan, ki močno zavira razvoj kariesa in mnogih drugih patogenov že pri koncentraciji 20 μg/ml, in to samo v eni minuti. Phytomedicine (2006; 13: 261–266).
Če imamo težave s parodontozo, če dlesni krvavijo ali so na sploh z njimi težave, je dobro domačim pripravkom dodati izvlečke timijana, žajblja ali ameriškega slamnika.
Ajurveda pozna tudi številne druge rastline s posebnimi učinki na zobe in dlesni. Izstopajo klinčki, ki zavirajo vnetja in blažijo bolečine, ter kardamom, ki ga v mnogih delih sveta žvečijo namesto žvečilke ter z njim preprečujejo vnetja dlesni, slab zadah in celo izboljšajo prebavo.
Recept za preprosto zobno pasto domače izdelave:
•6 žlic deviškega kokosovega olja
•3 žlice sode bikarbone
• 3–5 kapljic eteričnega olja poprove mete (in/ali cimeta, pomaranče, sivke …). Ker se moč eteričnega olja razvije v nekaj dneh, raje začnite z manj in po potrebi dodajte še kakšno kapljico.
Če potrebujete sladek okus, zobno pasto osladkajte s stevijo ali sladko koreninico.
Čudežno žvrkljanje olja
Poskusi so pokazali, da redno žvrkljanje olja obvaruje zobe in dlesni celo bolje kot uporaba zobne ščetke, paste in nitke. Seveda mora biti olje kakovostno (hladno stisnjeno sončnično, sezamovo ali kokosovo), ki mu lahko za še boljši rezultat dodamo zdravilne rastline. Eno izmed zelo učinkovitih olj je denimo pripravljeno po Hildegardini recepturi, in sicer so sončničnem olju dodani izvlečki rmana in vijolic.
Čudeže, ki jih dosežemo z rednim žvrkljanjem – 15 minut na dan, je res težko pojasniti. Učinki se ne poznajo le na dlesnih, temveč tudi pri težavah s sklepi, alergijami, glavoboli, astmo … Vsem omenjenim težavam je namreč skupno, da jih lahko povzročijo anaerobne bakterije ki prebivajo v obzobnih žepkih in zobnih koreninah, ter njihovi strupeni presnovki. Zato z žvrkljanjem lahko rešimo tudi veliko težav, za katere se niti ne zavedamo, da izhajajo iz naših ust.
Pravilno žvrkljanje v 6 korakih
1. Olje žvrkljajte takoj, ko se zbudite, še preden kar koli zaužijete ali popijete.
2. Žvrkljajte ga 15–20 minut, dokler se ne spremeni v redko, svetlo, penasto snov.
3. Ne zadošča, da je olje le v ustih. Premikajte ga, sesajte in potiskajte med zobmi.
4. Ko končate, olje izpljunite v straniščno školjko in ne v odtok.
5. Olja ne grgrajte, saj bi s tem lahko zanesli bakterije v požiralnik!
6. Na koncu usta izplaknite s toplo vodo in s strgalom odstranite obloge z jezika.
