Za večino kadilcev kajenje ni le navada, ki se je ne morejo zlahka otresti, pač pa način sprostitve. A ker so vse glasnejša opozorila, koliko škode povzroča kajenje, kadilci iščejo nove poti, da bi bila škodljiva razvada zdravju vsaj malo prijaznejša. Klasične cigarete so zato dobile »konkurenco« v številnih elektronskih različicah. A so res manj škodljive?
Če še vedno ni popolnoma jasno, ali je prej nastala kokoš ali jajce (čeprav so strokovnjaki ravno nedavno zaključili, da je bila prej kokoš), pa je povsem jasno, da je tobak obstajal že veliko pred cigareto. Uživanje tobaka je bilo običajno že za nekatera indijanska plemena. Indijanci iz Srednje Amerike so prve divje vrste tobaka kultivirali pred osem tisoč leti. Takrat se je o tobaku govorilo izključno v pozitivnem smislu. Vrači so ga pogosto uporabljali v zdravilne namene in sveže tobačne liste dajali na odprte rane za preprečevanje okužb, izvlečke iz listov pa uporabljali za lajšanje glavobolov in zobobolov. Maji so liste tobaka zvijali in povezali z vrvico ter nato kadili. Kajenje tobaka je bilo že takrat priljubljeno in se je med ljudmi hitro širilo, zato ni presenečenje, da je vest o kajenju stoletja kasneje prišla tudi v Evropo.
Smrtna kazen za kajenje
Tudi v Evropi so tobak sprva uporabljali le zdravniki za zdravljenje glavobola, zobobola, kuge, izpadanja zob, tako da se je novica o domnevni veliki zdravilni moči tobaka hitro razširila po vsej Evropi. Način kajenja se je opazneje spremenil leta 1586, ko je Francis Drake prvi prinesel v Anglijo kajenje s pipo in z njo osvojil angleško visoko družbo. V 16. stoletju si je tobak utrl pot do Turčije, od tam pa se je razširil po Bližnjem vzhodu in Balkanu. Vse do industrijske revolucije se je govorilo izključno o pozitivnih učinkih kajenja tobaka, po izumu stroja za izdelovanje cigaret pa se je to spremenilo. Naenkrat ni bila samo cerkev (in druge religije) tista, ki je svarila pred škodljivostjo kajenja, ki naj bi bilo po njihovem preblizu spolnim užitkom, pač pa so pred dejanskimi nevarnostmi za zdravje začeli opozarjati v javnem zdravstvu. A bilo je prepozno. Ljudje so tako uživali v kajenju, da so bili pripravljeni tvegati celo smrtno kazen (imeli so jo v Turčiji, Rusiji in na Kitajskem), tobak pa je postal plačilno sredstvo.
Prvi dokazi o škodljivosti
V 18. stoletju je postalo nasprotovanje tobaku podkrepljeno s prvimi znanstvenimi dokazi o škodljivosti kajenja. Leta 1761 so v Angliji objavili prve dokaze o povezavi med kajenjem in rakom na dihalih, sir Francis Bacon pa je opozarjal tudi na težavnost odvajanja od uporabe tobaka. A niti znanstvena opozorila niso mogla ustaviti revolucije, ki se je zgodila leta 1832, ko so v vojni med Egiptom in Turčijo čisto po naključju izumili papirnato cigareto. Prej papirnatih cigaret niso poznali, saj so tobak zvijali v liste trsja ali koruze. Nedolgo zatem, ko je leta 1832 ameriški kongres sprejel zakon, po katerem so morali cigarete prodajati v škatlicah, so male proizvodne obrate nadomestile velike multinacionalne korporacije, ki jih poznamo še danes. Ker jim je posel odlično cvetel, so si lahko privoščile bogate oglaševalske kampanje, ki so povzročile velik porast kajenja cigaret po vsem svetu.
Danes, ko se zavedamo, da s kajenjem kljub kratkotrajnemu užitku dolgoročno res ni šale, imamo na voljo nekaj drugih alternativ, ki so primerne za tiste, ki se kajenju res ne morejo odpovedati.
Strupene snovi v cigaretnem dimu
Kajenje so strokovnjaki že pred leti uvrstili v prvo skupino karcinogenih dejavnikov - torej tistih, ki neizpodbitno povzročajo raka. Če se nam tobak, rastlina, ki jo lahko gojimo tudi na vrtu, zdi povsem nedolžen, pa je v cigaretnem dimu ogromno strupenih snovi. Med njimi je katran, lepljiva snov, ki povzroča raka na požiralniku in pljučih ter zaradi katere kadilcem porumenijo zobje in prsti. Nikotin pa je tista sestavina, ki povzroča odvisnost in zaradi katerega se je tako težko odreči kajenju. Rastlini služi kot obramba pred zajedavci, za ljudi pa je to strup. V koktajlu strupov v cigaretnem dimu so tudi benzen, ki dokazano povzroča levkemijo, ogljikov monoksid, ki otežuje prenos kisika po telesu, povzroča odmiranje celic in je razlog za zasopihanost kadilcev, ter formaldehid, ki ravno tako potrjeno povzroča raka. Tem strupom sta pridruženi še rakotvorni težki kovini kadmij in arzen ter fosfor, ki lahko ob daljši izpostavljenosti razkroji kostno tkivo, in celo cianid, ki so ga nacisti uporabljali v plinskih celicah. Pa tudi to še ni vse. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poročajo, da s cigaretnim dimom vdihnemo več kot 7000 kemičnih snovi, od katerih jih je vsaj 60 rakotvornih. »Škodljive snovi v tobačnem dimu, ki ga vdihava kadilec, so vzrok številnih bolezni - različnih vrst raka, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal, manj pa je znano, da kajenje tobaka povzroča tudi sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema idr.,« pravi Helena Koprivnikar z NIJZ in dodaja: »Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, umre v Sloveniji vsako leto 3600 prebivalcev, vsak mesec 300, vsak dan 10.« Se po prebranem še čudite, zakaj je kajenje cigaret tako nevarno?
Kajenje je smotrno opustiti pred 40. letom
Na NIJZ poudarjajo, da je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa bo posameznik deležen, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. V Sloveniji imamo na voljo številne programe za opuščanje kajenja, v posebnih centrih v zdravstvenih domovih pa delujejo usposobljeni strokovnjaki za podporo pri izbiri ustreznih načinov premagovanja skušnjav pri opuščanju kajenja. Načini opuščanja kajenja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti. Nekatere tuje raziskave kažejo, da je nekaj več kot polovica nekdanjih kadilcev opustila kajenje brez strokovne pomoči, pri čemer pa so za uspešnost pomembni: motivacija, ki je ključni razlog, da se nekdo sploh odloči opustiti kajenje; močna volja, ki vključuje razdelane ustrezne strategije za premagovanje skušnjav, ter predanost in zavezanost cilju, ki je ključna za vzdrževanje življenja brez cigarete in posledični prehod v zdrav življenjski slog.
Strokovnjaki priporočajo, da se kadilci od kajenja odvadijo še pred 40. letom. Kajti »dlje ko posameznik kadi, hujše so posledice. Prej ko opusti kajenje, boljše zdravje si lahko povrne - nekatere koristi za zdravje se pojavijo zelo kmalu (v 12 urah se raven ogljikovega monoksida zniža na normalno, v enem do devetih mesecih se zmanjšata kašljanje in pomanjkanje sape). Pozneje pa se lahko zmanjša tudi tveganje za koronarno srčno bolezen ali možgansko kap, in sicer do te mere, da je enako kot pri nekadilcih. Opustitev kajenja je najboljše, kar kadilci tobaka lahko naredijo, da zaščitijo svoje zdravje in zdravje drugih,« je prepričana dr. Darina Sedlakova, vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo.
Kaj pa vejpanje?
Kadilci postanejo jezni, če jim kdo svetuje, naj se kajenja odvadijo tako, da vsakič, ko bodo začutili željo po cigareti, raje posežejo po jabolku. Tudi nikotinski obliži pri odvajanju niso vedno uspešni. Namesto tega jih vedno več klasično kajenje zamenja z vejpanjem. Vejpanje je izraz za »kajenje« elektronske cigarete, za katero so na voljo različne arome, ki jih vlijemo v kadilno napravo in ob uporabi ustvarjajo paro. Na ta način kadilec dobi pristnejši občutek, kot pri navadni elektronski cigareti, kjer ni dima. Vejpanje naj ne bi ogrožalo zdravja. Vsaj tako je pokazala nedavna raziskava, saj v času 24-mesečnega kliničnega preskušanja ni bilo opaziti nobenega negativnega vpliva na zdravje kadilcev, ki so uporabljali izdelke za vejpanje, kot tudi ne povečanja telesne teže. Novo, strokovno pregledano klinično preskušanje, ki je bilo objavljeno v februarski izdaji revije Regulatory Toxicology and Pharmacology, kaže, da redna uporaba elektronskih cigaret nima negativnega vpliva na zdravje kadilcev. V študiji je sodelovalo 209 prostovoljnih kadilcev, ki so 24 mesecev uporabljali običajne e-cigarete zaprtega sistema, medtem ko so jih raziskovalci spremljali zaradi morebitnih stranskih učinkov. Obenem so spremljali tudi delovanje njihovih pljuč, rezultate elektrokardiograma ter izpostavljenost nikotinu in sestavinam tobaka. Med preskušanjem niso ugotovili nobenih resnih varnostnih zadržkov. Uporaba izdelkov za vejpanje je bila povezana z zmanjšanjem simptomov, ki so posledica odtegnitve nikotina telesu, in manjšo izpostavljenostjo komponentam cigaretnega dima, medtem ko ni bilo zaznati povečanja telesne teže.
Je pa res, da je študijo s sodelavci opravil Tanvir Walele, direktor za znanost v podjetju Fontem Ventures, ki ima v lasti blagovno znamko e-cigaret Blu. Zato ne moremo z gotovostjo vedeti, ali je študija plod dobrega lobija, ki hrepeni po večjem zaslužku, ali pa Walele prodaja e-cigarete z dobrim namenom, da bi čim več kadilcev odvrnil od kajenja klasičnih cigaret.
Nedavno posodobljeni Cochrane Review medtem priznava, da je trenutno na voljo le malo objavljenih kliničnih študij, a je prišel kljub temu do podobnega sklepa kot omenjena študija: e-cigarete z nikotinom lahko pomagajo kadilcem zmanjšati ali nadomestiti kajenje brez povečanih zdravstvenih tveganj, povezanih s kratko- ali srednjeročno (do dveletno) uporabo. Strokovnjaki na drugi strani pa še vedno opozarjajo, da je trg elektronskega kajenja tako slabo reguliran, da se v tekočem polnilu zlahka znajdejo snovi, o katerih se nam niti ne sanja in o katerih bomo morda šele čez desetletja izvedeli, da so škodljive. Zato bo morda še najbolje, da se pri opuščanju kajenja zanesete kar na svojo močno voljo. Če vam uspe prepričati sebe, da prav zares ne potrebujete (nikakršne) cigarete, za prenehanje ne boste potrebovali nobene zunanje spodbude ali nadomestkov.
Zadnji modni trend
Od oktobra 2017 je v Sloveniji na voljo brezdimni izdelek - sistem za segrevanje tobaka IQOS in paličice s tobakom za segrevanje. Deluje tako, da mini cigareto vstavimo v napravo, nato pa se tobak žge pri nižji temperaturi. Ponudniki zagotavljajo, da gre za novo generacijo tobačnih izdelkov, ki ima mnogo prednosti, med drugim po kajenju ostane na prstih, laseh in oblačilih manj vonja kot po kajenju klasičnih cigaret. Tehnologija, skrita v elegantno oblikovani napravi, omogoča polnjenje cigaretnega ustnika, kamor vstavimo mini cigareto. IQOS je sistem, ki ga je razvil Philip Morris International, in deluje tako, da se tobak segreje prek elektronsko nadzorovanega grelca in zato ne gori kot pri klasičnih cigaretah. Tako naj bi se po njihovih navedbah zmanjšala izpostavljenost škodljivim kemikalijam, ki jih vsebuje cigaretni dim.
