Učili so nas, da si po vsakem obroku umivamo zobe, da se nikoli ne usedemo na straniščno školjko na javnem stranišču, pa tudi da redno pospravljamo in čistimo dom. Seveda je higiena nujno potrebna, vendar nam lahko pretiravanje tudi škodi. Pa ne le pri higieni – škodijo nam lahko vsakdanje navade ali razvade, za katere smo prepričani, da nam le koristijo.
1. Umivanje zob po vsakem obroku
Zakaj nam škodi?
Hrana in pijača, ki vsebujeta veliko kisline, na primer agrumi, jabolko, paradižnik, gazirane pijače in športni napitki, lahko zobem, če si jih umivate neposredno po njihovem uživanju, škodujeta še bolj, kot če si zob sploh ne bi umili. Kislina namreč mehča zobno sklenino, s ščetkanjem pa njeno moč še okrepite, zato lahko ta prodre še globlje in povzroči zobno gnilobo.
Namesto tega
S ščetkanjem počakajte vsaj eno uro ali pa si zobe očistite z nitko ter izperite z vodo.
2. Čepenje nad straniščno školjko
Zakaj nam škodi?
V dobri veri, da bi se ubranili bakterij in umazanije, ki prežijo na vas na javnem stranišču, se s čepenjem izognete sedenju na straniščni školjki. Na žalost pa s tem tudi pripomorete k okužbi sečil. Čepenje namreč povzroča krčenje mišic medeničnega dna in s tem zategovanje sečnice, s čimer preprečujemo mehurju, da bi se popolnoma izpraznil ter tako iz telesa odplaknil bakterije.
Namesto tega
Na večini javnih stranišč so na voljo papirnate podloge za straniščno školjko, ki preprečujejo stik kože s straniščno desko. Če teh ni na voljo, pa straniščno desko obložite s toaletnim papirjem ali z robčki, ki jih imejte vedno v torbici.
3. Pretirano čiščenje in pospravljanje
Zakaj nam škodi?
Vemo, da imate radi red in čistočo, še posebno v svojem domu. Če pa vas pretirana naravnanost k redu in čistoči spravlja v obup, vam povzroča stres ali pa celo vpliva na vaše odnose z bližnjimi, najprej pomislite, kako vam vse to škodi. Stres vam namreč dviguje pritisk in raven krvnega sladkorja, upočasnjuje prebavo in slabi telesno odpornost. Ljudje zaradi stresa pogosto tudi posegamo po nezdravi hrani, kar pa lahko dolgoročno pripelje tudi do srčnih bolezni in diabetesa.
Namesto tega
Prah na policah vam zagotovo ne more škoditi v tolikšni meri, kot vam škodi stres. Umazana posoda v koritu bo že počakala na vas do naslednjega dne. Kopalnica pa v resnici sploh ni tako umazana, kot se vam zdi. Medtem ko vam lahko sprehod, družinski izlet ali pa ukvarjanje s konjičkom dajo toliko novega zagona in energije, da boste kos vsem opravilom.
4. Nadomeščanje spanca med vikendom
Zakaj nam škodi?
Podaljšan spanec ob sobotah in nedeljah se sicer res prileže, še posebno če nam primanjkuje spanca čez teden. V dobri veri, da bomo nadomestili izgubljene ure spanja, to uporabljamo precej pogosto, vendar pa s tem zgolj zavajamo telo in mešamo štrene svoji notranji uri. Telo se namreč hitro navadi na več spanja, davek pa moramo plačati že v ponedeljek, ko se zbudimo veliko bolj utrujeni, kot bi bili, če si maratonskega spanca čez vikend ne bi privoščili.
Namesto tega
Strokovnjaki pravijo, da lahko primanjkljaj spanca nadoknadimo že, če dva dni spimo po osem ur. Tako lahko pomanjkanje nadomestite že čez teden, če se seveda odpravite spat prej kot sicer. Začnite postopoma, da se bo telo navadilo na novo notranjo uro. Prvi dan se odpravite spat petnajst minut prej kot navadno, nato pa ta čas postopoma podaljšujte. Tako se boste izognili nepotrebnemu stresu.
5. Ponavljanje istih telovadnih vaj
Zakaj nam škodi?
Izvajanje enih in istih vaj ne koristi mišicam, saj se te privadijo vadbi in se tako prenehajo krepiti, rutina pa poleg tega zavira tudi vašo motivacijo in voljo. Strokovnjaki so ugotovili, da imajo ljudje, ki izvajajo različne vaje, petnajst odstotkov več možnosti, da bodo telovadili redno, v nasprotju s tistimi, ki se držijo rutinske vadbe.
Namesto tega
Že majhna sprememba lahko pomeni veliko razliko. Na sprehod ali tek se na primer odpravite po drugi poti, telovadite ob novi glasbi ali pa na vadbo oziroma rekreacijo povabite še prijatelja. Odločite pa se lahko tudi za vodeno vadbo, kjer bodo vaje vsakič drugačne.
