Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis) je do meter in pol visoka trajnica s pokončnim rebrastim in le malo razvejenim, votlim steblom, ki raste iz kratke, valjaste korenine. Nasprotno nameščeni listi so razdeljeni v neparno število lističev. Majhni, svetlo rožnati cvetovi so združeni v velika, kobulu podobna socvetja. Iz korenike poganjajo včasih podzemne pritlike, s katerimi se špajka nespolno razmnožuje. Cveti od maja do avgusta. Ima neprijeten vonj.
Špajka raste v zmerno toplem pasu, povprečno do višine 1500 m. Najdemo jo na vlažnih travnikih, v svetlih gozdovih, po vlažnih grmiščih in ob jarkih.
Učinkovine
To so: eterično olje, alkaloidi in glikozidi. Nakopičene so v koreniki in koreninah, ki jih nabiramo marca ali oktobra in novembra. Najučinkovitejše so v drugem ali tretjem letu starosti. Očiščene in oprane čim hitreje posušimo na zraku. Prevretek iz korenike in korenin blaži krče, pomirja osrednji živčni sistem in uspava. Blaži nervozne krče prebavil, nervozno utripanje srca in klimakterične težave. Pomaga pri živčnem nemiru, ne da bi povzročil zaspanost, zato ga priporočajo živčnim voznikom pa tudi živčnim študentom pred izpiti.
Zdravilna špajka je izredno pomembna pri naravni vzgoji rastlin na domačem vrtu. Sok iz svežih špajkinih cvetov, ki ga razredčimo z deževnico, pospešuje cvetenje in nastajanje semen pri drugih rastlinah. Dobimo ga tako, da sveže nabrano cvetje sesekljamo v mešalniku, dodamo malo deževnice in pustimo stati četrt ure. Nato iztisnemo sok skozi platneno krpo in ga shranimo v dobro zaprti temni steklenici oziroma v temnem prostoru. Obdrži se tudi več let. Pri uporabi dodamo desetim litrom deževnice deset kapljic soka in tekočino četrt ure močno mešamo z novo leseno žlico ali z metlico iz brezovih vejic, da pride v vodo čim več kisika iz zraka. Nato poškropimo rastline, za katere želimo, da bi močno cvetele. Lahko pa z raztopino špajkinega soka poškropimo tudi grede, na katere bomo posadili krompir, paradižnik, čebulo, peso ali por. Tako se izognemo uporabi kemičnih razkužil za seme.
Špajka je v naravi bolj redka, zato jo, če je le mogoče, gojimo doma. Baldrijan lahko posejemo, in sicer v marcu ali aprilu v zabojček, v maju pa na vrt. Seme potrebuje za kaljenje svetlobo, zato ga ne pokrijemo s prstjo, temveč posejano površino le potlačimo. Gojene sadike je mogoče tudi kupiti na vrtnarijah in tako prihraniti čas, potreben za vzgojo sejancev.
Baldrijan potrebuje debelo plast bogate humozne, s peskom pomešane in vlažne prsti. Na suhih tleh ne uspeva.
Rastlinam, ki jih gojimo zaradi korenin, potrgamo popke. Nekaj rastlin gojimo vedno tudi zaradi cvetja, ki ga potrebujemo za škropivo.
Baldrijan zelo dobro uspeva med fižolom in grahom in tudi med zgodnjim krompirjem. Dobro raste tudi med drugimi vrtninami, na katere njegova bližina izredno ugodno učinkuje.
Zanimivosti
Baldrijan je močno aromatična rastlina in verjetno je bil to vzrok, da so šopke baldrijana v srednjem veku pogosto obešali pred vhodna vrata. Obvaroval naj bi hišne prebivalce pred zlimi duhovi in čarovnicami, pred povzročitelji različnih bolezni in pred drugimi težavami.
Glavni učinek: pomirja.
Čaj zoper želodčne težave živčnega izvora
V liter mrzle vode damo pol čajne žličke narezanih baldrijanovih korenin in pol čajne žličke strtih brinovih jagod ter kuhamo pet minut. Ko prevretek odstavimo, dodamo dve žlici mešanice iz enakih delov materine dušice (ali timijana), rmana, poprove mete in melise. Posodo pokrijemo in pustimo čaj stati deset minut. Pijemo trikrat na dan po eno skodelico četrt ure pred obrokom.
Preliv zoper celulit
V skodelici mrzle vode namočimo čez noč čajno žličko narezanih baldrijanovih korenin. Zjutraj preliv odcedimo in popijemo. Takoj pripravimo skodelico preliva za zvečer. Preliv pijemo tri tedne. Učinek je boljši, če obenem napravimo od dva- do trikrat dnevno obkladke z zavretkom iz svežih bršljanovih listov: pet žlic narezanih svežih bršljanovih listov zavremo v enem litru vode.
