Veliko več kot z znižano se ukvarjamo s povišano telesno temperaturo, ki pa je, vsaj večinoma, le znak, da se telo brani pred napadalci, torej je znak normalnega, celo zdravega delovanja telesa. Z mrazom je drugače. Moški bodo rekli, da tako ali tako vse ženske zebe v noge in pogosto tudi v roke, njih pa seveda ne. Vendar v tem primeru ne gre za »centralno« ohlajenost, temveč za slab pretok krvi, ki je ponavadi posledica sedečega življenja. Tisti, ki se kar naprej gibljejo, se namreč ne pritožujejo, da jih zebe v noge, roke ali oboje. Podhladitev je nekaj povsem drugega. V nasprotju s prepričanjem, da imajo zaradi mraza največ težav ženske, statistični podatki pravijo, da zaradi njega umre precej več moških kot žensk. Vendar pa je treba upoštevati, da je veliko moških že zaradi poklica v večji nevarnosti za podhladitev, ali pa se ukvarjajo s takim športom. Spomnite se samo alpinistov. Zaradi podhladitve so umirali Napoleonovi vojaki v Rusiji, pa nemški vojaki v drugi svetovni vojni (bitka za Stalingrad). Umirali so tudi ljudje s Titanika, ko so popadali v ledeno mrzlo vodo. Toda to so bile ekstremne okoliščine.
Mraz se zaleze v kosti
Podhladitev je potencialno nevaren padec telesne temperature, ki ga ponavadi povzroči daljša izpostavljenost nizkim temperaturam, pravi strokovna medicinska razlaga. Organizem v mrazu oddaja več toplote, kot je lahko proizvede. Enako se lahko zgodi tudi v toplejšem vremenu, če je človek v mokrih oblačilih in / ali če piha veter.
Odziv telesa na hladne temperature je odvisen tudi od tega, koliko je star, koliko tehta, koliko maščobe ima v telesu, ali je sicer zdrav, predvsem pa kako dolgo je bil izpostavljen mrazu. Na primer, starejši odrasel človek bolj krhke gradnje je lahko rahlo podhlajen že, če prespi noč pri 15 stopinjah Celzija. V večji nevarnosti so tudi dojenčki in majhni otroci, ki spijo v (pre)hladnih spalnicah. Podhlajeni so (občasno) tudi bolniki z nekaterimi kroničnimi boleznimi: sladkorno boleznijo tipa 2, motnjami v delovanju ščitnice, zaradi jemanja nekaterih zdravil, pri hujših poškodbah in tudi tisti, ki jemljejo droge ter popijejo veliko alkohola.
Toploto izgubljamo skozi kožo
Toploto večinoma izgubljamo skozi kožo, nekaj malega se je izgubi z izdihavanjem iz pljuč. Toplota skozi kožo izginja pospešeno, če je izpostavljena vetru in vlagi. Če pa je človek v hladni vodi, se toplota izgublja 25-krat hitreje, kot če bi bili izpostavljeni enaki temperaturi zraka. Center za temperaturo je v hipotalamusu v možganih, kjer potekajo procesi za nadzorovanje temperature v telesu. Kadar je zunaj vroče, ta center spodbudi ohlajanje, in narobe, v mrazu spodbudi ogrevanje telesa. Ko se človek v mrazu trese, je to normalen odziv nadzornega centra, ker z delom mišic tvori več toplote. Drug takšen mehanizem je zoženje žil, ki se imenuje vazokonstrikcija, kar prav tako zadržuje toploto v telesu, vsaj začasno.
Če tresenje zaradi mraza po obroku spremljajo zgaga, hladen pot na prsih, bolečina v zgornjem delu telesa, so to lahko znaki srčnega infarkta. Zato je v takih primerih nujno poiskati strokovno pomoč, najbolje na urgenci. Kdorkoli že doživlja »hladne napade« po obrokih, naj se o tem pogovori z zdravnikom.
Normalno večino telesne toplote proizvajata dva organa: srce in jetra. Toda ko se telesna temperatura znižuje, ta dva organa sproščata manj toplote, ker s tem zavarujeta možgane. Nizka telesna temperatura lahko upočasni delovanje možganov, dihanje in tudi srčni utrip. Zato postane človek utrujen, težje razume, kaj se dogaja, in se zato tudi težje odloči, kaj storiti. Znaki podhlajenosti (pri odraslih) so: tresenje, ki pa preneha, ko se podhlajenost povečuje, počasno, plitko dihanje, zmedenost, izguba spomina, omotičnost in izčrpanost, nerazločen govor, izguba koordinacije, nezanesljiva hoja, počasen, šibek srčni utrip; pri hujši podhlajenosti lahko človek izgubi zavest, ne da bi prej kazal naštete znake. Majhni otroci in dojenčki pa dobijo hladno kožo, ki postane svetlo rdeča. Imajo pa tudi zelo malo energije.
Pri podhlajenosti pozna medicina tri stopnje: blaga (med 32 in 35 stopinj Celzija), srednja (med 29 in 32 stopinj Celzija) in huda, kadar je telesna temperatura nižja od 28 stopinj Celzija.
Prva pomoč
Če naletite na podhlajenega človeka, mu najprej odstranite mokro obleko, če jo ima na sebi; zavarujte ga pred vetrom in vlago s toplo obleko oziroma ga zavijte v odejo. Če je le mogoče, ga prestavite v zavetje, kjer mu bo topleje. Če imate na voljo dodatno obleko, mu jo nadenite oziroma ga pokrijte z njo. Pomagate mu lahko tudi z električno grelno blazino, ki jo namestite čez trup; tudi vroči obkladki bodo prišli prav, vendar pa bodite pazljivi, da ga ne opečete. Obkladke položite na trup, podpazduhe, vrat in dimlje. Če nimate nič drugega, uporabite svojo telesno toploto, tako da ležete čim tesneje k njemu. Če lahko pije, mu dajte nekaj toplega, vendar se izogibajte alkoholu ali kofeinu, ker oba pospešujeta izgubo toplote. Če je podhlajeni nezavesten, takoj pokličite urgenco. Če ne čutite njegovega utripa, začnite z oživljanjem (masaža srca, umetno dihanje).
Mraz zaradi drog, bolezni in zdravil
Podhlajenost je večinoma posledica izpostavljenosti mrazu, vendar pa ima lahko tudi druge vzroke. Lahko se, na primer, pojavi po izpostavljenosti strupu, zaradi motenj v presnovi, pri okužbah in slabem delovanju centralnega živčnega in endokrinega sistema (sistem delovanja žlez z notranjim izločanjem). Lahko je tudi posledica agresivnega dodajanja tekočine ali pa zdravljenja vročinskega udara. Možno je tudi, da gre za posledico slabega delovanja nekaterih žlez (nadledvičnih, češarike in ščitnice); med nevrološkimi vzroki so poškodbe hrbtenjače, glave, tumor, hudo pomanjkanja tiamina, vitamina B1, kar je posledica alkoholizma.
Po obroku Sibirija
Telesna temperatura se rahlo spreminja po tem, ko človek kaj poje ali popije, kar je odvisno tudi od vrste in temperature hrane ali pijače. Telo nadzoruje temperaturo skozi krvni obtok, zato se takrat, ko se kri premakne v prebavni trakt, tja »premakne« tudi toplota. Ko se začne hrana prebavljati, se lahko telo še malo bolj ohladi, če je bila hrana hladna, oziroma ogreje, če je bila topla. Majhno nihanje temperature kakšne pol ure po obroku je popolnoma normalno. Če pa se občutku mraza pridružijo tresenje, mišični krči, ki služijo temu, da ustvarjajo toploto, je to morda znak, da gre za resnejši zdravstveni problem. Lahko gre namreč za slabo delovanje ščitnice, ki ne tvori dovolj ščitničnih hormonov. Ščitnica nadzira kar nekaj pomembnih funkcij v telesu, vključno z uravnavanjem temperature in presnove. Ljudje, ki jim ščitnica slabo dela (hipotiroidizem), so zelo občutljivi za spremembe temperatur, še posebej pa ne prenašajo mraza. Drugi znaki so še pridobivanje telesne teže, pomanjkanje energije, depresija, izguba las, krhki in lomljivi lasje ter nohti. Hujšo mrzlico po uživanju hrane lahko čutijo tudi diabetiki, ljudje, ki uživajo slabo hrano, anoreksični, slabokrvni in ljudje s slabim delovanjem imunskega sistema (lupus, aids).
Pomanjkanje spanja hladi
Ameriški strokovnjaki, ki so raziskovali spalne navade ljudi, so ugotovili, da so se največkrat zaradi občutka, da jih zebe, pritoževali tisti, ki so bedeli do zgodnjih jutranjih ur. Vzrok za padec njihove telesne temperature ni bila utrujenost sama po sebi, temveč naravni odziv telesa, ki deluje po tako imenovanem cirkadianem ritmu. Telo namreč spremlja čas z neverjetno natančnostjo. Vsak človek ima biološko uro, ki nenehno teče 24 ur na dan. Ta ura nadzira mnogo procesov v telesu, vključno s temperaturo. Pri večini temperatura čez dan niha za eno stopinjo Celzija. Najvišja je zvečer, najnižja pa zjutraj, tik preden običajno vstanete. Ta temperaturna ura teče kljub temu, da ste pokonci dolgo v noč, zato čutite mraz takrat, ko se počutite tudi najbolj utrujeni.
