Med drugim je ustvaril skladbe za skupino Karma, Majo Šuput, Ivana Zaka, Nino Donelli, Lidijo Bačić, Bobana Rajovića, Mineo, Sandro Afrika, pa tudi pesem, s katero smo leta 2008 sodelovali na izboru za pesem Evrovizije.
V Sloveniji ga zelo dobro poznajo poslušalci Radia Aktual, saj se njegovi pesmi Moja bebo in Led ledeni tam zelo pogosto vrtita, nedavno pa je prišel tudi na obisk v studio. Mi smo ga ujeli po njegovem gostovanju.
Rad prideš k nam?
Ja, zelo. Predvsem zaradi ljudi. Že ko sem prihajal v 90. letih prejšnjega stoletja zaradi skupine Karma, sem opazil, da so ljudje tu zelo sproščeni. Res je, da vas večinoma videvam čez vikend. Vem, da zelo veliko delate, ko greste ven za vikend, pa se želite zabavati, in to se mi zdi super. Imate tudi zelo okusno hrano in odlično vino ter pivo – obožujem vaše temno pivo. Pri vas mi je zelo všeč tudi to, da nihče nikoli nikogar ne vpraša, kdo je in od kod je. Pomembno vam je samo to, kakšen človek si. Če si v redu, te sprejmejo v družbo, sicer pa ne. To zelo cenim v Sloveniji.
Je kaj, kar ti ni všeč?
Ja. To, da imam zelo malo nastopov. Nastopam enkrat na teden, želel pa bi si vsaj dva- ali trikrat. (smeh) Zelo si želim peti na Obali, saj tam še nisem. Bil sem sicer že v Portorožu, a na neki zasebni zabavi.
Pred leti si drastično spremenil svoj videz. Shujšal si za 45 kilogramov, dal pa si si tudi presaditi lase. Zakaj si se odločil za to potezo?
Preprosto si nisem bil všeč. Bil sem povsem plešast in zelo debel – imel sem 150 kilogramov. Ljudje so me spraševali, zakaj sem šel v tako velike spremembe. Govorili so mi, da sem se jim zdel plešast večja faca, bolj nevaren, frajer – a jaz si nisem bil všeč. Mislim pa, da je najbolj pomembno, da se človek v svoji koži dobro počuti. Imam prijatelja, tudi pevca, ki je ogromen, a on je srečen takšen, kot je, tudi z njegovim zdravjem je vse v redu. Zakaj bi potem hujšal? Jaz pa se nisem dobro počutil. Zelo rad se gibam in takrat, ko sem imel veliko kilogramov, se nisem mogel. Ko sem se po stopnicah povzpel v tretje nadstropje, sem bil čisto brez sape. Pa tudi moj posel zahteva ogromen fizični napor; ne gre samo za to, da greš na oder in poješ, ampak moraš tudi zdržati dve uri petja in skakanja – že samo gibanje po sceni je naporno. Nekega dne sem si rekel, dovolj, tako ne gre več naprej. In od tega dne sem vse spremenil. Podvrgel sem se zelo agresivni mesni dieti, ki je zelo nevarna in se je ne smeš držati dolgo časa. Zmanjšal sem tudi obroke.
Si zdaj zadovoljen s svojim videzom?
Rad bi izgubil še nekaj kilogramov. Imam pa eno težavo. Ne maram namreč telovaditi. Sem prevelik hedonist. Zdaj imam sicer mlado dekle in bom moral malo začeti delati na tem. Vsak drugi dan me namreč spomni na to, da je v bližini fitnes. (smeh)
Despot je po stroki grafični oblikovalec. Oblikoval je veliko ovitkov za albume, za svoje delo pa je bil tudi večkrat nominiran za nagrado porin.
Se spomniš, kdaj si napisal svojo prvo pesem?
Od tega je že zelo dolgo. Glasba je bila vedno del mene. Že v osnovni šoli sem si izmišljal neke melodije in tekst. Pesmi sem tudi prepeval. A sem mislil, da ker nimam glasbene izobrazbe, to ne more imeti neke vrednosti. Zato sem samo zapisoval besedila in jih objavljal v otroških časopisih. Zanje sem dobil tudi nagrade. Šele mnogo kasneje, pri 26 letih, sem si drznil nekemu znanemu producentu v studiu odpeti pesem, ki sem si jo želel posneti. Ko sem končal, me je vprašal, kdo ustvarja glasbo zame. Odvrnil sem mu, da sam, nakar me je vprašal, ali imam še kaj pesmi. Tako sem prodal svoje prve pesmi. Tako dolgo sem potreboval tudi zaradi vojne. Moji generaciji je vojna naredila res veliko zlo. S sošolci iz srednje šole v 20 letih nikoli nisem imel obletnice, saj nas je malo živih, poleg tega pa so nekateri še vedno skregani zaradi vsega. Zaradi vojne in posledic vojne sem izgubil 10 let. Nam iz Vukovarja je bilo zelo težko. Šele ko sem leta 2002 prišel v Zagreb, so se mi stvari začele vrteti v pravo smer.
Darus svoj v prosti čas preživlja ob gledanju serij in filmov, zelo rad pa se tudi sprehaja, najraje ob jezeru Jarun, v bližini katerega živi.
Bi kaj spremenil, če bi lahko?
Da, rad bi bil starš. Sicer pa sem zadovoljen s tem, kar imam. Živ sem, zdrav sem, zaljubljen sem, kaj bi si človek še lahko želel?
Kje si spoznal svojo lepšo polovico?
Spoznala sva se na modni reviji. Jaz sem jo vodil, ona pa je bila manekenka. Eno leto sem čakal na kavo. Skupaj sva sicer šele kakšne dva meseca, a imava enake poglede na svet, zato vidim prihodnost z njo.