Naj si bodo spokojno speče pod puhasto snežno odejo, lesketajoče okrašene s kristali ivja, trepetajoče v zimski burji, ki jim nič kaj prijazno stresa veje, ali ponižno zgrbljene zaradi suhega mraza – vedno, ampak resnično vedno, nam pogled nanje polepša še tako turoben zimski dan. Vendar se radost ob pogledu na še tako umetelno oblikovane gole veje dreves in grmov, najrazličnejše odtenke zelenila zimzelenih rastlin ali suha socvetja minulega poletja ne more meriti z občutki, ki nas ljubiteljske vrtnarje preplavijo ob pogledu na prvi cvet v novi sezoni. Cvet, včasih sam, samcat, ki pospeši utrip srca, da nam kri hitreje požene po žilah in nas zasrbijo prsti. Cvet, ki napoveduje prebujanje v pomlad, v nov začetek.
Ker se zaradi muhastega vremena prihod pomladi na vrt včasih lahko zavleče do aprila, zaradi česar bi bilo naše neučakano čakanje na prve cvetove občutno predolgo, predlagam, da pomlad privabimo vsaj na domači balkon ali okensko polico. Ker tudi najbolj trpežni znanilci pomladi klonejo pod mrzlim vetrom in nočno-jutranjim mrazom, jim na balkonu zagotovimo ustrezno varno zavetje na vzhodni ali južni strani stavbe, ki sta navzlic še vedno kratkemu dnevu najdlje deležni sončnih žarkov. Cvetlične posode, zasajene s prvimi znanilci pomladi, razporedimo čim bliže steni stavbe, ki ponoči seva čez dan zbrano toploto, zaradi česar je temperatura zraka ponoči višja kakor v okolici, kar varuje rastline v še vedno hladnih nočeh.
Na začetku ne pretiravajmo s številnostjo zasaditev in rastlin v njih, temveč se ravnajmo po naravi, ki se prebuja postopoma in po načelu manj je več. Če želimo prehitevati in se lotimo siljenja čebulnic, tega ne počnimo v pretoplih in (pre)svetlih prostorih, saj bodo rastline morda razvile samo liste ali pa bo cvetja zelo malo. Zato čebulnice silimo v hladnejših prostorih, čebulice naj bodo prekrite s šoto, listjem ali papirnatimi (časopisnimi) kapicami, dokler se sredi brstečih listov ne pokažejo tudi zametki popkov.
Če v zasaditvah kombiniramo različne vrste rastlin, na primer čebulnice s travami ali trajnicami, je priporočljivo, da posamezne vrste rastlin posadimo posebej, v plastične cvetlične lončke, ki jih nato ustrezno razporedimo po večji cvetlični posodi. Prostore med lončki zapolnimo z mahom ali šoto.
Takšen način nam omogoča tudi, da ob morebitni nenadni močni ohladitvi ali sneženju hitro umaknemo rastline na varno. Seveda rastlin ne smemo umakniti v pretople prostore, temveč jih za dan ali dva, mogoče celo za teden ali več, prenesemo v neogrevan prostor, na primer garažo, vrtno lopo ali hladen rastlinjak, kjer jih postavimo čim bliže viru svetlobe, na okensko polico ali ob stekleno steno. Če se temperature spustijo le za nekaj stopinj, rastline lahko zavarujemo tako, da jih prekrijemo s tanko odejo, prtom ali z zaščitno kopreno. Da drobna stebelca ne bi klonila pod težo prekrivke, ob robu cvetlične posode v enakomernih presledkih zapičimo na enako dolge dele odrezane lesene paličice, lahko tudi veje grmovnic, rastočih na vrtu. Šele nato rastline skrijemo pod varovalno ogrinjalo, ki ga položimo na paličice. Če nameravamo s cvetlično posodo, polno pomladnega cvetja, poživiti mizico na balkonu, ob nastopu mraza pomaga tudi toplota goreče sveče. Da ne bi prišlo do nesreče, je bolje, da svečo namestimo v primerno veliko laterno oziroma vrtno svetilko.
Pomladne zasaditve s prvimi cvetovi zalivamo zmerno in po potrebi.
Nikakor pa se ne pustimo zapeljati nekaj s soncem obsijanim dnem in zasaditev, zlasti tistih v koritih, ne nameščajmo na balkonsko ograjo, kakor smo tega vajeni pri poletnih zasaditvah. Pozimi in zgodaj spomladi so namreč balkonske ograje prava past za vse slabo, kar nam vreme v teh tednih prinaša. Zaradi njihove izpostavljenosti jih bičajo veter, dež in snežni meteži, pa tudi temperature zraka so občutno nižje kakor pri tleh ali ob steni stavbe, zato je slana pogostejša, če ne že skoraj obvezna spremljevalka še ne čisto pomladnih juter.
Prvi cvetovi so dragocenost, zato jih ne kaže razkazovati. Imejmo jih bolj zase, občudujmo jih od blizu in se navdušujmo nad čudežem prebujanja, ki ga prinese pomlad. Za ene prej, za druge pozneje, važno je le, da ga ne zamudimo in ga znamo ceniti.
