Sedanje-vstajanje
Postavimo se pred stol, noge so rahlo razkoračene. Boke spustimo, kot da bomo sedli, roke pa medtem zazibamo navzgor. Z zadnjico se dotaknemo stola, a ne sedemo – težišče ostane na nogah. Roke spustimo navzdol in nemudoma spet vstanemo ter medtem izdihnemo. Ponovimo 20-krat.
Sedanje z dviganjem kolen
Stojimo pred stolom in naglo sedemo, pri vstajanju pa izmenično visoko dvigujemo kolena – levo, potem desno. Vajo ponovimo 20-krat.
Sklece eno- in dvonožno
Z rokama se opremo ob stol, stopala so s prsti uprta ob tla, hrbtenica je vzravnana, trebušne mišice pa napete. V tem položaju delamo sklece, vajo pa ponovimo 10-krat. Pogled je ves čas usmerjen naprej in ne v tla. Potem naredimo še po 10 sklec na vsaki nogi.
Enonožno sedanje
Stojimo pred stolom in sedemo, pri tem pa stojimo samo na eni nogi. Vaja bo lažja, če ob sedanju in vstajanju zanihamo z rokama. Ponovimo po petkrat z vsako nogo.
Sklece s poklekom
Z rokama se opremo ob stol kot pri vaji s sklecami. Izmenoma z levo in desno nogo delamo dolge korake naprej, pri tem pa pokrčimo roke v komolcih. Ko vračamo nogo v izhodiščni položaj, roko iztegnemo. Z nogo stopimo tako daleč naprej, da ostane koleno za prstnimi konicami. Pogled je usmerjen naprej, roke pa pri iztezanju noge naprej čim bolj upognemo. Ponovimo 20-krat.
Sklece z upogibanjem kolen
Z rokami se opremo ob stol in smo v položaju za sklece, trebušne mišice napnemo in potegnemo trebuh vase. Roke upognemo in pokrčimo koleno ene noge proti prsim – vajo delamo izmenično z eno in drugo nogo. Pozor: bolj ko so stopala oddaljena od stola, bolj naporna je vaja. Ponovimo 20-krat.
Izpadni korak
Postavimo se poleg stola, ob njegovo stranico. Z zunanjo nogo stopimo rahlo naprej, notranjo nogo pa iztegnemo daleč nazaj in jo s prsti opremo ob tla. Stopala so postavljena vzporedno drugo ob drugo. Z notranjo roko se oprimemo stola, ta prijem pa je le za ravnotežje, teže ne prenašamo na roko, temveč le na noge. Z obtežitvijo desne noge zibamo zgornji del telesa gor in dol. Ponovimo 15-krat, nato se postavimo na nasprotno stran stola in ponovimo vajo še z drugo nogo.
Za zaključek se spet postavimo pred stol, iztegnemo roke, z nogami pa se postavimo kot pred poskokom in se zibamo v navideznih poskokih – 20-krat počasi, nato še 10-krat, kolikor hitro zmoremo.
5 poti do dolgega življenja
Veliko gibanja in zdrava prehrana ohranjata duha in telo v dobri formi ter podarjata naravno mladostnost.
Pestra prehrana
Dnevni jedilnik naj vključuje tako sadje kot zelenjavo. Pa ne le pestra, hrana naj bo tudi barvita. Vsaka barva prinaša na jedilnik drugačno mešanico sekundarnih rastlinskih učinkovin, ki pomlajujejo. Posebej priporočljiva je mešanica paradižnika in brokolija. Pomlajevalni učinek: glukosinolat in likopen varujeta pred rakavimi obolenji Redno uživanje teh dveh vrst zelenjave zmanjšuje nevarnost obolenja za rakom za 20 odstotkov.
Pitje
Študije kažejo, da je pri 82 odstotkih ljudi, ki se slabo počutijo, razlog za njihove težave premalo popite vode. Že pol litra vode napolni zaloge in podvoji energijo. Poleg vode je dober zelen smuti: pripravimo ga iz solate, zelene, brokolija, koromača, kumare, peteršilja, drobnjaka, jabolka, ananasa in ingverja. Dodamo še žlico jagod acai v prahu, acerole v prahu ter nekaj vode. Pomlajevalni učinek: zeleni smuti je zakladnica esencialnih aminokislin, vitaminov, elementov v sledeh, mineralov in antioksidantov. Poteši pa tudi željo po posladku.
Za šport ni nikoli prepozno
Tudi če se s telesno dejavnostjo različnih oblik začnemo ukvarjati šele v zrelih letih, je bolje kot nikoli. Za opazno razliko so dovolj že redni sprehodi. Pomlajevalni učinek: med telesno aktivnostjo telo pospešeno proizvaja hormone, ki človeka pomlajujejo. Pozitivni učinki se kažejo na postavi, koži, presnovi in splošni učinkovitosti. Študije kažejo, da so tisti, ki se s starostjo soočajo aktivno – torej s športno aktivnostjo trikrat na teden po 45 minut –, telesno in duševno bolj v formi. V vseh starostnih obdobjih je mogoče trenirati ravnotežje, moč in vzdržljivost – moč je mogoče izboljšati celo za sto odstotkov glede na začetno stopnjo.
Živahen vsakdan
Leta 1985 je povprečen posameznik dnevno prepešačil 1,7 km, današnji človek pa le še 400 m. Naše vsakodnevne navade je treba zato pošteno razgibati. Tudi stopnice namesto dvigala lahko naredijo veliko razliko. Pomlajevalni učinek: industrijski velikan IBM je med zaposlenimi naredil preizkus, in sicer so se za tri mesece odpovedali dvigalom ter hodili peš po stopnicah. V povprečju so shujšali za 1,5 kg, njihova telesna kondicija pa se je izboljšala do 20 odstotkov.
Ozavestimo življenje
To pomeni, da se je treba zavedati vsakega trenutka kot posebne dragocenosti. Ozavestiti je treba lastne potrebe in zavestno poskrbeti za sproščanje. Meditacija je izvrstna pot: sedemo vzravnano, zapremo oči in se pet minut osredotočamo samo na dihanje. Pomlajevalni učinek: z meditacijo znižujemo raven stresnega hormona v telesu, krepimo naravno odpornost ter pomlajujemo duha in telo.
