Oli Lukner, predavateljica in osebna mentorica za osebno in duhovno rast, učiteljica metamorfne tehnike in refleksne masaže stopal, je v svoji dolgoletni praksi bila priča marsikateri koreniti spremembi življenjskih zgodb.
Človeško življenje je ves čas v spreminjanju. Sama beseda metamorfoza pomeni preobrazbo. Kako se je pravzaprav razvila metamorfna tehnika?
Robert St. John je bil naturopat in refleksoterapevt. Z zdravljenji je imel velike uspehe, motilo ga je le to, da so se ljudje k njemu po določenem času včasih vračali zaradi enakih simptomov. Zato je želel odkriti metodo, pri kateri bi bili rezultati zdravljenja trajni. Spoznal je, da večina vzrokov duševnih in telesnih težav izvira iz prenatalnega časa – časa, ki smo ga preživeli v maternici. Takrat se namreč oblikujejo telo ter osnovni vzorci našega mišljenja in delovanja. Nastajajoče bitje je namreč neločljivo povezano z materjo in čuti prav vse, kar čuti ona. Odkril je, da so energijski vtisi prenatalnega časa zapisani v hrbtenici. Skupaj z Gastonom St. Pierrom, ki je bil tudi moj učitelj, sta oblikovala metamorfno tehniko, pri kateri se praktik nežno dotika refleksnih con hrbtenice na stopalu, rokah in glavi in s tem sproži čiščenje starih vzorcev mišljenja in delovanja. Lep primer preobrazbe najdemo v naravi – iz gosenice nastane metulj. Metulj v tem primeru predstavlja svobodnega, ustvarjalnega človeka brez omejitev. To izkušnjo nam lahko ponudi metamorfna tehnika.
Vsaka celica ima že v trenutku nastanka svojo zavest. Središče tehnike je tako imenovani »čas pred rojstvom«.
V času nastanka metamorfne tehnike je bilo to spoznanje o zavesti celice nedoumljivo, zdaj pa to dejstvo potrjuje že znanost! Kar čuti mati, čuti tudi nastajajoče bitje. Če je mati prestrašena, prejema zarodek signale, da je svet strašljiv, ter v skladu s tem oblikuje svoje telo in prepričanja, ki vodijo posameznikov odnos do sveta. In, seveda, obratno. Naj poudarim, da ne gre za to, da bi bil tu kdor koli česar koli kriv! Vsi pač živimo življenje, ki je polno izzivov na materialnem, psihičnem in čustvenem področju. Najpomembneje je, da imamo dostop do teh notranjih vsebin in da jih lahko zdravimo. Metamorfno tehniko lahko izvajamo na nosečnicah, dojenčkih, otrocih, osebah s posebnimi potrebami, odraslih, zdravih, bolnih, starejših, umirajočih, pa tudi na živalih. Nikoli ni prepozno za zdravljenje naše življenjske zgodbe!
Življenjska energija je nosilka preobrazbe.
Če je telo sestavljeno iz nekaj prahu in vode, je življenjska sila tista, ki nas dela žive. Življenja samega se ne da uničiti, vedno znova nas povezuje z izvorom, vse teži k spoznanju smisla življenja. S tem so se na veliko 'zabavali' filozofi, meni pa je najbolj všeč prispodoba življenja – reke življenja, ki teče, se spreminja. Kadar življenjska energija teče, smo zdravi, srečni in izpolnjeni. Če v reko med viharjem pade nekaj dreves, bo tam nastal jez, ki bo zadrževal naraven pretok vode. Prav tako lahko neki dramatičen dogodek v našem življenju ustvari miselno in čustveno blokado, katere sužnji postanemo, pa čeprav nevede. Če nas, na primer, nekdo nenadoma zapusti, zapremo svoje srce, da v naslednjem odnosu ne bi bili spet ranjeni. Metamorfna tehnika ponudi klientu možnost, da se odpre pretoku njegove lastne življenjske sile, ki je neuničljiva. Tako odplavi zastoje, 'jezove' reke življenja, in si dovoli zadihati na novo. Človek se tako preobrazi iz tega, kar misli, da je, v to, kar je v resnici.
Kako se tehnika izvaja in koliko obiskov je priporočljivih?
Metamorfno tehniko izvajamo tako, da z zelo nežnimi gibi drsimo po refleksnih conah hrbtenice na stopalih, rokah in glavi. Tehnika je torej varljivo enostavna, nekoliko težji pa je pristop, ki ga mora imeti praktik pri izvajanju tehnike: bistveno je, da se ne vmešava v klientov proces. Praktik metamorfne tehnike je za klienta le katalizator, pospeševalec človekove težnje k očiščujočemu zdravljenju. Klientu daje prostor, da je, kar je, ne sodi ga, ga ne usmerja. Kot zemlja ne sili semena, naj vzklije, tako praktik metamorfne tehnike ve, da je vsak človek v svojem bistvu že popoln in ima v sebi vse znanje, ki ga potrebuje, da uresniči svoj potencial. Klient pri metamorfni tehniki občuti, da je sprejet in ljubljen, zato se ob tem globoko sprosti. Med obiski odraslim priporočam vsaj teden dni premora. Iz prakse lahko povem, da se že po enem obisku metamorfne tehnike lahko zgodi vse. Ker pa je življenje spremenljivo in polno izzivov, predlagam klientom 'redne obiske po želji'. Vsakdo ima namreč svoj intuitivno izbran časovni termin, ki ga potrebuje, da izpelje svoj proces zdravljenja, zato naj tudi število obiskov določa sam.
Ljudje v nekem življenjskem obdobju iščejo odgovore na življenjska vprašanja.
Vse, kar iščemo, je v nas samih. Sami poznamo prav vse odgovore, smo namreč veličastna bitja, polna notranje moči, modrosti in ljubezni. Priznati si moramo, da je ljubezen edino, kar zares želimo. Napaka je, da jo iščemo zunaj sebe in smo zato vedno znova razočarani. Metamorfna tehnika nam pokaže pot do izvora ljubezni, ki je v nas samih.
Torej je to dobrodejno delovanje, ko so v sam proces vključeni vsi člani družine.
Metamorfna tehnika lahko v posamezniku sproži velike spremembe, ki so zanj popolnoma naravne in spontane, za okolico pa so takšne pozitivne, nove odločitve lahko presenetljive ali šokantne. Zanimivo je, da se energijska in komunikacijska dinamika v družini spremeni takoj, ko nekdo preneha živeti po starih vzorcih obnašanja, zato svetujem, da prejemajo metamorfno tehniko vsi člani družine, da napredujejo vsi in tako ostajajo ali postajajo bolj uglašeni in povezani.
Vaše izkušnje kot praktik?
O posameznih primerih je zelo težko govoriti, vsak človek je zgodba zase. Moč življenjske sile v človeku je tako neustavljiva, da si ta po prejetju metamorfne tehnike neha lagati in si končno dovoli živeti svojo resnico. Variacij na to temo je veliko. Bila sem priča ljudem, ki so korenito spremenili svoje življenje. Začutili so, da imajo pravico biti to, kar so. Vsem pa je bilo skupno eno: spontano so uresničili svoje ideje in hrepenenja, ki so bili prej skriti pod plašči nezavedanja, strahu ali občutkov krivde.
