Vse drugo je samo pomoč od zunaj. Danes svojim pacientom včasih namesto tablet predpiše sprehod po gozdu. Tatjana nam je razložila, kako aktiviramo naravne zdravilne potenciale svojega telesa.
Vse, kar uči, je izkusila na lastni koži. Medtem ko je bila pet let zaposlena v bolnišnici in zdravstvenem domu Celje, je opravila tečaje akupunkture, preučevala je tudi klinično psihologijo. Nato je začela delati v ambulanti družinske medicine ter deloma v ambulanti medicine dela in športa v Mariboru. Na tista leta ima lepe spomine, čeprav je ravno nekje v tistem obdobju preživljala najtežje dni svojega življenja. Razšla se je s partnerjem, oče je zbolel za rakom in še vrsta drugih težav se je pojavila. Nenadoma se je to začelo kazati na njenem zdravju. »Nisem mogla spati, bolel me je trebuh, tiščalo me je v prsih, glava me je bolela,« se spominja. Imela je kup zdravstvenih pregledov in kolegi zdravniki so ji za vsako težavo posebej priporočali zdravila. Pomagati so ji pač želeli, kakor so najbolje znali in kolikor je bilo v njihovi moči. »Za zvečer so mi svetovali helex, da se bom pomirila in lažje zaspala, za vnetje želodčne sluznice ranital in tako naprej,« našteva. A sama je vedela, da to zanjo ni rešitev.
Naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana!
Ko je učenec pripravljen, učitelj pride, in tako je bilo tudi pri njej, pripoveduje. Zanjo je bila pravo razodetje knjiga Clean, ki jo je napisal zdravnik Alejandro Junger. V njej je predstavljeno, kako učinkovito očistiti telo in s tem zmanjšati škodljivi stres in druge sprožilce neravnovesja v telesu. »Zdravnik v začetku knjige opisuje podobne probleme, kot sem jih imela jaz. Bil je star manj kot 30 let in je imel vrsto težav. Pomagal si je tako, da se je začel ukvarjati z meditacijo, sproščanjem in predvsem z razstrupljanjem. Slednje je ključnega pomena. Že oče medicine Hipokrat je dejal: naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana
Mi pa na to kar pozabljamo. Škoda, da ne izkoristimo potencialov, ki jih imamo, s tistim, kar zaužijemo. « Tatjana opozarja, da so si ljudje nekoč vse pridelali na vrtu in pri tem uporabljali naravna gnojila. Naše babice so natančno vedele, kaj je v hrani, ki so jo skuhale. Danes pa je hrana gensko obdelana in polna dodatkov, ki vanjo ne sodijo. »Hrano kupujemo v prodajalnah, vse se sveti in je pisano ter nadvse vabljivo. Rok trajanja izdelkov je nekaj let. Je to res zdrava hrana, je v njej kaj živega? Bolj malo, to danes že vemo.« A hrana je temelj našega zdravja, to ve sogovornica iz prve roke.
Iščite, sprašujte in ne obupajte
»Rada bi vam povedala, da ima naše telo izjemne sposobnosti za samozdravljenje, ki se jih splača aktivirati. Splača se nam spoznati svoje telo in raziskati, kaj je dobro za nas. Vsaka rožica ni za vsakogar, zato ne obupajte, če vam ne pomaga nekaj, kar je pomagalo vaši prijateljici. Ljudje smo različni, za vsakega pa obstaja pomoč, samo najti jo je treba. Iščite, sprašujte in ne obupajte.« Tudi Tatjana je poiskala pomoč zase. Ko je bilo najhuje, si je vzela čas, da se pozdravi. Ne s tabletami, temveč z razstrupljanjem, meditacijo in povezavo s sabo. Obiskala je Indijo, pazila, kakšno hrano je, in si začela čistiti črevesje. Mimogrede omeni, da se v črevesju tvori največ serotonina, hormona sreče. »Veste, nič nimam proti antidepresivom, vendar menim, da bi morali biti slednji skrajna možnost, kadar res ne gre drugače. Preveč ljudi jih jemlje. Morali bi poskusiti z drugimi, naravnejšimi pomagali. Moj nasvet za mnoge je, ne samo za tiste, ki so pod stresom, naj se vsaj enkrat na leto razstrupijo. Vsako pomlad se lotimo čiščenja stanovanja in prav bi bilo, če bi v tem času poskrbeli tudi zase. Z razstrupljanjem očistimo tako telo kot duha, saj je vse povezano. Mogoče lahko že samo s tem, ko očistimo črevo in spremenimo prehrano, spodbudimo nastajanje serotonina v črevesju in se začnemo boljše počutiti. Zdravo črevo omogoča, da se hrana pravilno predela in absorbira v kri ter pride do vseh organov in celic. Če je črevo res zdravo, je pomembna prepreka za bakterije, viruse in ves 'drek', ki ga pojemo skupaj s hrano.« Ker pa je naš življenjski slog takšen, kakršen je, ima vse več ljudi prepustno črevo in skozenj v telo prehajajo strupi. Uživanje slabe hrane prizadene od 60 do 80 odstotkov imunskega sistema v črevesju, posledica tega pa so lahko alergije na hrano, ki smo jo prej jedli brez težav. Naše črevo so drugi možgani, tam so nevroni, ki nam sporočajo, kadar nekaj ni dobro za nas. Seveda le, če je črevo vitalno. Celostna medicina, na katero Tatjana Trajkovska prisega, odkar je samo sebe pozdravila na ta način, zelo poudarja prav skrb za črevesje in primerno prehrano. »Nič čudnega, da ste utrujeni, če je vaše telo izčrpano, ker ne dobi potrebnih hranil. Čedalje več je alergij in avtoimunskih obolenj.« Svojim pacientom s temi težavami vedno najprej svetuje, naj spremenijo prehrano.
Zakaj jeste polkilsko čokolado?
Za svoje zdravje lahko res naredimo zelo veliko, ni vse v zdravilih, izpostavlja naša sogovornica. Poleg prehrane je zelo pomembno, da imamo mirnega duha in čiste misli. Ta se kaže tudi na hrani, ki jo uživamo. »Vprašajte se, ali ste srečni in zakaj zdajle jeste polkilsko čokolado. Vprašajte se, kaj vam manjka, kaj poskušate nadomestiti. Se za tem skriva strah ali potreba po čem drugem? Zdravniki pogosto pošiljajo svoje paciente po zdravila v lekarno, jaz jih pošljem ven v naravo, na vrt ali na tržnico po svežo hrano in v izbrano družbo. Ne tisto, ki vam pije kri, ampak med tiste ljudi, ob katerih se resnično dobro počutite in se z njimi sprostite. Vzemite si tudi čas za tišino, počitek, za spanje in za igro.« Pozabili smo na osnove, v glavi pa imamo milijon drugih stvari, ki vplivajo na nas. »Nekoč se je mehanizem boja aktiviral zelo redko, danes je aktiviran praktično ves čas. Včasih se je to zgodilo, ko so naši predniki enkrat na teden lovili mamuta ali pa so morali bežati pred kakšnim medvedom. Danes se to dogaja, kadar se prekine internetna povezava, kadar zamujamo v službo ali po otroka v vrtec, ob poslušanju ali gledanju dnevnih poročil o dogajanju po svetu, kadar nam zmanjka denarja, da bi plačali položnico, skratka neprestano. Prav stres, s katerim se ne znamo soočati, je glavni vzrok, da se dandanes srečujemo s toliko boleznimi. K sreči imamo v sebi zmožnost, da to zavedanje obrnemo sebi v prid.«
Koristna tehnika ABC
Ena izmed možnosti, ki jo zdravnica toplo priporoča in nam lahko izredno koristi, je tehnika ABC. Izvedemo jo v treh korakih in zanjo potrebujemo le nekaj minut. V prvem koraku (A – zavedanje) se zavemo, da smo napeti in se za trenutek ustavimo. Postavimo se v udoben položaj, zapremo oči in se osredotočimo na to, kako se v tem trenutku počutimo v svojem telesu (ali hitro dihamo, imamo sključena ramena ...). V drugem koraku (B – dihanje) se osredotočimo na dihanje, ga opazujemo, upočasnimo in poglabljamo. Vdihi in izdihi so enako dolgi, pri globokem dihanju se premika trebuh. Pri vdihu se napihne, pri izdihu sprosti in uplahne. Že s tem, ko naredimo nekaj počasnih in dolgih vdihov in izdihov, sprostimo možgane in jim sporočimo, da je nevarnost mimo. Takoj se začnejo sproščati drugi hormoni, hormoni sreče in zadovoljstva. Roke položimo na srce in se nasmehnimo sami sebi. V srcu domujejo vse tiste vrline, ki jih iščemo zunaj. Pozornost, ljubezen, nežnost, spoštovanje, varnost, vse najdemo tam! V srcu poiščite tisto vrlino, po kateri tako zelo hrepenite, ali si v spomin prikličite prijeten dogodek. Naši možgani ne ločijo med izmišljenim svetom in resničnostjo. Kadar začnemo razmišljati o prijetnih stvareh, to dojamejo kot svojo realnost. V istem trenutku se v telesu začne vzpostavljati ravnovesje, umirimo se in se počutimo prijetno. V tretjem koraku (C – izbira) se zavestno odločimo, kaj si v tem trenutku želimo in potrebujemo (sproščenost, toplino, prijaznost), in si to damo. Pobožamo se in se objamemo. Najprej je treba napolniti svojo posodo. Zadovoljni odpremo oči in obrnemo nov list. Tako preprosto je to in nadvse učinkovito. Recepta ne potrebujete, stranski učinki pa so zelo prijetni. Ali kot sklene Tatjana Trajkovska: »Če se res ustavimo in si vzamemo čas, bomo našli vse odgovore. Mnogokrat gremo k zdravniku, da nam pove tisto, kar že vemo. A za srečo ne potrebujemo veliko: hvaležnost, odklop, smeh, gibanje, ljubezen. Nič od tega ne moremo kupiti, lahko pa se za vsako od teh stvari odločimo.«
