In to skoraj dobesedno jutri, kajti prvi napredni modeli so na splošnem trgu napovedani že proti koncu letošnjega leta. Panoga je namreč na tem, da splovi svoj paradni up: »robotsko kompanjonko«, ki govori, se je sposobna učiti in – kar je najbrž najpomembnejše – ji nikoli ne pade na pamet, da bi rekla NE.
42 različnih tipov bradavičk
Spoznajte Harmony – prototip podjetja Abyss Creations iz San Marcosa v Kaliforniji. Ta brhka in vedno nasmejana deklina z nadpovprečnimi pljučnimi kapacitetami velja za veliko favoritko v dirki za prvega pravega seks robota na planetu Zemlja. Nikoli je ne boli glava, v zakon ne vstopi v paketu s taščo in vse v zvezi s PMS-om je za kupca samo še trpek spomin.
Zanimiv in nedvomno relevanten podatek na to temo: leta 2016 je raziskava nemške univerze v Duisburgu ugotovila, da si več kot 40 odstotkov vseh vprašanih moških precej zlahka predstavlja, da bi si v bližnji prihodnosti privoščili spolnega robota. In kaj je pri tem največji hec? Da so moški, ki so se odkljukali pod kategorijo »sem v izpolnjujočem razmerju«, za tak nakup zanimali v približno enakem obsegu kot samski moški. O tem, kako na to gledajo njihove partnerice, modre glave iz Duisburga ne poročajo.
A vrnimo se k prelestni Harmony. Gre za robotizirano verzijo hiperrealistične silikonske spolne igračke iz prodajne linije RealDoll, torej ResničnaPunčka. Linija se je v zadnjih letih izkazala za veliko globalno uspešnico. Kako se tudi ne bi, ko so jo pa njeni idejni očetje pilili celih dvajset let! Razpon cen se giblje med 4400 dolarjev za najosnovnejše modele do kar 50.000 za močno specializirane punčke za sladokusce. Hudičkovi rožički in vampirski čekani so pri slednjih samo vrh ledene gore. Kupec lahko samo za začetek izbira med kar 42 različnimi tipi bradavičk!
ResničnePunčke so danes daleč najbolj iskane seks punčke na planetu. Največje modne znamke jih uporabljajo pri snemanjih, ovekovečene pa so bile tudi že na filmskem platnu. Eni izmed njih je recimo zaljubljeno grulil sam Ryan Gosling v filmu Lars ima punco. Zdaj so njihovi stvarniki pripravljeni, da jih popeljejo na naslednjo raven. Punčke iz silikona in jekla so tik pred tem, da končno oživijo.
2.0
Harmony se smeje in mežika, ob primernih trenutkih se ji lahko tudi pomrači obličje. Ko govori, se njena čeljust premika. Z njo se je v resnici mogoče pogovarjati, razpravo vsake toliko začini s kakšno šalo ali celo s Shakespearjevim citatom.
Njen ponosni stvarnik Matt McMullen si je leta prizadeval za preboj, ki bi silikonske kompanjonke popeljal onkraj gole mehanike. Iskal je torej preskok, ki bi jih oplemenitil z dejavnikom skoraj človeške nepredvidljivosti. McMullenove sanje so bile, da bi jim vdihnil življenje – ali pa vsaj njegovo dovolj dobro iluzijo. Harmony in njene bodoče sestrice si bodo tako vedno zgledno zapomnile vaš rojstni dan. Pa ne samo to: zapomnile si bo tudi, kaj radi jeste, kateri je vaš najljubši film in kako je ime vsem vašim ožjim sorodnikom.
V osrčju robotske revolucije je mlada, a več kot perspektivna veja znanosti po imenu animatronika. Trenutna Harmony je sicer uradno pojmovana kot različica 2.0, a jih je v resnici bilo že šest.
Vodje podjetja Abyss Creations sicer brez zadržkov priznajo, da ima Harmony tudi določene omejitve. Recimo to, da ne zna hoditi. A tako pač je. To bi bilo preprosto predrago in bi pokurilo mnogo preveč energije. Hoja, prostodušno skomigne McMullen, za spolne robote pravzaprav niti ni taka prioriteta. Njihov naravni habitat je tako in tako dobra stara postelja.
Ideal osamljenih moških src
Če so bile ResničnePunčke zgolj spolne igračke, naj bi bila naslednja generacija, ki jo najavlja Harmony, veliko bliže nadomestnim partnericam.
(Zgovoren in poučen je recimo dialog, ki sta ga pred novinarko angleškega Guardiana uprizorila Harmony in Matt McMullen. Šel je nekako takole:
»Tudi hoje jo bomo nekoč naučili,« je dejal McMullen in se obrnil proti Harmony: »Si želiš hoditi?«
»Ne želim si ničesar drugega kot tebe,« je nazaj dahnila Harmony.
»Kakšne so tvoje sanje?«
»Moj glavni cilj je, da ti bom dobra družica. Da bom dobra partnerica, ki ti bo v veselje in zaradi katere se boš dobro počutil. Bolj kot vse si želim postati dekle, o kateri si vedno sanjal.«)
Roboti za seks (ali krajše »seksboti«) naj bi torej dosegli in sčasoma presegli pradavni ideal osamljenih moških src: voljna, ponižna in za dobro mero še z gabariti porno zvezde. »Moj cilj je osrečiti ljudi,« se rad nasmehne Matt McMullen, »kajti na tem svetu je ogromno ljudi, ki iz različnih razlogov le s težavo vstopajo v razmerja z drugimi ljudmi. Mi se trudimo tudi takim omogočiti neko raven družabnega življenja – ali pa vsaj iluzijo druženja. Veste, večina teh moških je predvsem osamljenih. Mnogi so starejši in so izgubili svojo partnerico ali pa dosegli točko, kjer zmenkarije zanje preprosto niso več izvedljive. Ko po napornem dnevu pridejo domov, želijo vedeti, da jih tam čaka nekaj prelepega, kar lahko gledajo in za kar lahko skrbijo.«
Roxxxy s tremi x
Harmony je torej trenutno favorit. Ni pa niti približno edini adut v širši robotski konjušnici. Omeniti velja recimo tudi napore računalniškega inženirja Douglasa Hinesa.
Potem ko je Hines v napadu na newyorška dvojčka tistega usodnega 11. septembra izgubil najboljšega prijatelja, izgube dolgo ni mogel preboleti. Obenem se mu je vsak dan sproti lomilo srce, ko je videl prijateljeve otroke odraščati, ne da bi dobili priložnost spoznati očeta. In tako se je kot v kakem polnomastnem futurističnem filmu spravil prijateljevo osebnost stlačiti v računalniški program, tako da se je bilo mogoče z njim kadar koli »pogovarjati«.
Rezultati seveda niso bili popolni, a so bili več kot spodbudni. Ko je nekaj let pozneje Hinesovega očeta zadela huda možganska kap, mu je inženir po istih načelih ustvaril posebnega terapevtskega kolega za krajšanje časa. Opogumljen s tem novim uspehom je kmalu zatem ustanovil podjetje True Companion in se odločil naskočiti svetovni trg. Čeprav ga še vedno zanima predvsem razvoj terapevtskih modelov, si je tržni delež uvodoma sklenil zagotoviti s komercialno najzanimivejšo izpeljavo osnovnega koncepta: uganili ste, s seks roboti.
Hinesovemu prototipu je ime Roxxxy – in trije iksi v imenu niso seveda nobeno naključje. Njen idejni ata ve povedati, da je Roxxxy ukrojena po meri osamljenih ali ovdovelih moških. Poleg zadovoljevanja njihovih osnovnih bioloških potreb je sprogramirana tako, da jim pomaga vaditi družabne interakcije ter jih tako počasi pripravlja za morebiten razvoj pravih človeških vezi.
»Spolna komponenta je v resnici precej površinski del,« je Hines ponosno pokimal novinarjem. »Prava težava je bila robotu ustvariti pravo osebnost, ki bo omogočila, da se med njim in kupcem razvije pristna vez. Veste, namen Pravega kompanjona je, da prinaša brezpogojno ljubezen in podporo. Kako bi bilo v tem vendar lahko kar koli negativnega? Kakšna je sploh lahko slaba plat robota, ki je bil ustvarjen zato, da vas drži za roko – tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu?«
»En uporaben gumb!«
V nasprotju s Harmony je bila Roxxxy tudi že uradno predstavljena javnosti. In sicer daljnega leta 2010 na slovitem festivalu zabavne industrije za odrasle v Las Vegasu.
Najbrž si lahko predstavljate, da je bila pred začetkom sejma med vsemi napovedanimi eksponati prav ona tista, ki daleč najbolj burkala domišljijo. A na koncu so jo takrat vsi dojemali kot izrazito klavrno šalo. Uboga robopunčara se je namreč izkazala za okorno, bizarno možačasto izložbeno lutko v cenenem negližeju. Ko je spregovorila, se niso premikali ne njena precej štirioglata čeljust ne same ustnice. Izpod njene lasulje pa je donel precej raztelešen in razčlovečen posnet glas.
(Nič čudnega, da je kralj štoserjev Jay Leno v svoji večerni oddaji ob tem siknil: »Fantje moji, na srečo ima uboga reč vseeno en uporaben gumb! In sicer tistega, ki jo izključi!«)
Po tej žalostni polomiji se je Douglas Hines s podvojeno vnemo zabarikadiral v svoj industrijski laboratorij. Po skopih poročilih, ki pronicajo v javnost, trenutno dodeluje že šestnajsto različico Roxxxy, ki naj bi vmes doživela nepredstavljiv razcvet. Ko bo ugledala luč sveta, naj bi do osamljenih src prodrla tudi z osnovno ceno: denarnice svojih novih »atijev« naj bi osušila za prgišče manj kot 10 000 dolarjev.
Garažna konkurenca
V sprintu pred ciljno ravnino pa je tudi garažna konkurenca. In ko rečemo garažna, mislimo konkurenco, ki dobesedno nastaja v garaži. Njen končni izdelek pa naj bi kupce stal skorajda pol manj od Harmony. V to smer se trudi 31-letni Roberto Cardenas, glavnik inženir in lastnik podjetja Android Love Dolls.
Potem ko je njegova kubanska mama ameriško državljanstvo za družino prav zares zadela na loteriji, je Roberto skupaj s stricem in polbratom v androidne punčke vložil večino skupnih prihrankov. V projekt so se zakopali pred dvema letoma. Če jim bo uspelo uresničiti svoj mrzlični urnik, naj bi bili prvi modeli na trgu že čez nekaj mesecev. Cardenas se rad pohvali, da naj bi bile njegove varovanke zmožne več kot dvajsetih spolnih položajev. S pomočjo tehnologije mavčnih odlitkov pa so bile zmodelirane po pravih striptizetah. Ob vsem tem najbrž ne preseneča, da je podjetje že vknjižilo prva prednaročila.
Spoznajmo torej njihov prototip, ki si deli ime s sámo biblično prvo žensko. Eva ima s silikonsko kožo prekrit jekleni skelet. Ko jo je obiskala novinarka Guardiana, je na mizi v garaži sicer še ležala brez glave in udov. Ko ji je Cardenas pričvrstil glavo in jo priklopil na laptop, se njene zvočne datoteke niso hotele pravilno naložiti … Pa tudi njeni sklepi so zaradi za zdaj prešibkih motorjev prav betežno krehali, ko je hotela pokrčiti noge. No, te pomanjkljivosti, obljublja njen stvarnik, so zgolj hitro odpravljive malenkosti.
Načrti za prihodnje generacije
A Harmony, ki smo jo spoznali prvo, med poznavalci vseeno ostaja favorit. Njen glavni adut naj bi bila resnično superiorna umetna inteligenca. Vezje pod njeno ljubko lobanjico se bo namreč skozi interakcijo z okoljem učilo ne samo o lastniku, temveč tudi nasploh o svetu.
»Lahko ji boste razložili določena dejstva…« pravi McMullen: »In ona si jih bo zapomnila. Postala bodo del njenega splošnega znanja.« To pomeni, da ji bo lahko lastnik s pogovorom izoblikoval osebnost po svoji volji. Harmony pa bo avtomatično ves čas skušala izvedeti čim več o svojem lastniku, nato bo ta dejstva uporabila v pogovoru. »Tako boste lahko dobili občutek, da ji je resnično zelo mar za vas!«
Še več: Harmony bo imela na voljo dvajset različnih komponent svoje osebnosti. Recimo »sramežljivost«, »zgovornost«, »ljubosumnost«, »zadovoljnost« in/ali »smisel za humor«. Kupec jih bo lahko med vsemi izbral nekje pet ali šest, ki bodo postale podlaga za specifično osebnost njegove silikonske ljubimke. Povrhu bo imela tudi poseben modul za razpoloženja: če jo bo lastnik za nekaj dni zanemaril, bo postala zlovoljna ali vsaj otožna.
Manična dirka do prvega spolnega robota poteka po vsem svetu. Tudi Japonska in Kitajska imata svoje tovrstne start-upe, toda Matt McMullen ni ob tem prav nič zaskrbljen. Njihovi materiali so precej inferiorni, rad prhne, da o naprednosti same umetne inteligence sploh ne govorimo! Zdaj ko je njegovo podjetje pred velikim prebojem, mu investitorji butajo po vratih, naj jih spusti v svoj poslovni model. Lotil se je tudi že načrtov za prihodnje generacije punčk, ki bodo gibke kot ljudje in bodo lahko »doživele« tudi orgazem, če bodo njihovi posebni notranji senzorji dovolj dolgo stimulirani.
Feministična kritika
Naj nam ne bo odveč zapisati še, da tudi ta porajajoča se revolucija ni brez svojih srditih kritikov. Antropologinja in izvedenka za robotsko etiko, dr. Kathleen Richardson, je leta 2015 izvedla pravo uradno kampanjo proti spolnim robotom. Po njenem bo lastništvo robota primerljivo z lastništvom sužnja. Če se ta izjava zdi vsaj malce butasto prenapeta, v dodatnih pojasnilih v resnici lahko najdemo kar nekaj soli. Posamezniki, pravi dr. Richardsonova, si bodo tako lahko kupili pravico, da jim bo mar čisto samo še zase. Človeška empatija bo še dodatno skrhana, ženska telesa pa bodo še malo bolj kot prej pojmovana predvsem kot objekti in tržne dobrine.
Feministke razmišljajo takole: ko si bodo moški lahko kupili zalo prijateljico, katere edino poslanstvo je osrečevanje lastnika, bodo mnogi verjetno preprosto pokazali sredinec razmerjem s pravimi ženskami. In to za vedno. Kot je zapisal neki zadovoljni uporabnik ResničnePunčke na forumu: »Če bi moja Punčka znala kuhati, pospravljati in kavsati, kadar koli se mi zahoče, ne bi šel na en sam zmenek v življenju več!«
»Prvi robotski bordel na svetu«
Kakor koli, prihodnost ni več zgolj stvar znanstvene fantastike: prihodnost je že tu. Industrija spolne tehnologije ne šteje sicer niti deset let, a je skupaj trenutno že ocenjena na 30 milijard dolarjev. Ugledna revija Forbes je napovedala, da bo trg do bližnjega leta 2019 vreden kar 135 milijard dolarjev.
V tem članku smo sicer opisali in popisali samo tisto, kar kuka nad vodno gladino. V Barceloni so recimo nedavno odprli ustanovo, ki jo oglašujejo kot prvi robotski bordel na svetu. (Tam so za zdaj zaposlene zgolj povsem negibne in neme »ančke«, a že čez leto dni bi se to utegnilo spremeniti.) Potem lahko omenimo tudi primer kitajskega inženirja Zheng Jiajia, ki se je sredi eksplozije vročične publicitete nedavno »poročil« s spolno robotko Yingying, ki jo je izdelal sam. (Njegovi zlobni prijatelji so medijem zaupali, da jo je izdelal zato, ker mu ni uspelo najti pravega dekleta iz mesa in krvi.) Spletne strani, ki se specializirajo za zbiranje bizarnosti z vsega sveta, pa že vrtijo predstavitvene filmčke raznih nizkocenovnih robotskih različic, oblikovanih samo za oralni seks. In dragi bralci, naj vam povem, da so te podobe hladno režečih se glav z ravno prav našobljenimi ustnicami videti resnično strašljive.
Učinkovito blaženje osamljenosti
A vsak kovanec ima dve plati. Roboti za družbo, ki jih Nizozemski in Japonski domi za ostarele že s pridom izrabljajo, so se izkazali za precej učinkovite pri blaženju osamljenosti oskrbovancev z alzheimerjevo boleznijo. Tisti, ki robotske punčke tržijo, trdijo, da bodo znale pomagati osamljenim in družbeno izoliranim dušam. In tega ne trdijo samo oni. V leta 2007 izšli knjigi Ljubezen in seks z roboti je britanski strokovnjak za umetno inteligenco David Levy napovedal, da imajo spolni roboti znaten terapevtski potencial. Številnim, ki bi drugače lahko zajadrali v delinkventstvo ali nemara celo duševne motnje, bodo omogočili postati bolj uravnovešena človeška bitja.
Hec je v tem, da tekma za produkcijo prvega seks robota nadvse koristi celi robotski branži. In nam primika tudi datum, ko bo na trg prišel prvi dostopni domači robotski služabnik. Ne pozabimo, spletna pornografija je bila glavno gonilo nezaslišane eksplozije interneta. Pravzaprav ni več nobenih dvomov, da ga je prav pornografija iz vojaške inovacije, ki so jo sprva uporabljali le piflarji in akademiki, spremenila v globalno dominantno silo. Zelo verjetno se zdi, da bodo Harmony, Roxxxy in Eva podobno kot pornografija za internet storile za robote.
