Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvinske gozdove v osrčju tudi sicer dobro ohranjenih gozdov Kočevske, ki so tudi del omrežja Natura 2000 v Sloveniji. Snežnik-Ždrocle pa predstavlja starodavne bukove gozdove s predeli prvinskih gozdov. Tudi ta rezervat leži sredi obsežnega gozdnega kompleksa, ki sodi v omrežje Natura 2000.
Pri identifikaciji in klasificiranju vseh najbolj ohranjenih bukovih gozdov v Evropi se je upoštevalo različne dejavnike. To so prvinskost, lokacija glede na širitev bukve po zadnji poledenitvi, ekološke razmere, velikost in stopnja zavarovanja. Na podlagi teh kriterijev so strokovnjaki nato določili najbolj reprezentativna in posebna območja, ki so zdaj vključena na seznam svetovne dediščine.
Slovenski bukovi gozdovi se bodo na seznamu pridružili gozdovom z že priznano posebno univerzalno vrednostjo v Nemčiji, Ukrajini in na Slovaškem, svetovni dediščini z nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije. Odbor za svetovno dediščino je v njih prepoznal dokaz izjemnega razvoja in vpliva bukovih ekosistemov v Evropi, ki so jih imeli od zadnje ledene dobe.
Seznam dopolnjujejo še območja v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Italiji, Romuniji, Španiji, Ukrajini ter na Slovaškem in Hrvaškem.
Estrada
Na Unescovem seznamu naravne dediščine tudi slovenski bukovi gozdovi
Prvinski bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in Snežnik-Ždrocle s tem pridružujejo Škocjanskim jamam, ki so jih na seznam vpisali pred 30 leti.
STA
