Se še spominjate svoje prve ljubezni, morda prvega poljuba? Prav ijo, da prve ne pozabiš nikoli. Najstniška zaljubljenost namreč ni zgolj zagledanost v simpatijo, temveč poleg vznemirljiv i h s seboj prinaša tudi negativne občutke, s katerimi pa se mladostni k le s težavo sooča. Prva ljubezen pogosto tudi zlomi srce in najstnik se je primoran soočiti z občutki, ki so zelo podobni tistim pri žalovanju. Zato ni čudno, da je konec prve zveze najbolj boleča izkušnja skoraj vsakega človeka.
Kdaj je otrok dovolj »zrel« za ljubezen?
Verjetno je tudi vaš otrok v predšolskem obdobju govoril, da ima punco/fanta ali celo več njih. Ja, zaljubljajo se že otroci v vrtcu, vendar pa te zaljubljenosti ne moremo enačiti s pozno pubertetniško ali odraslo zaljubljenostjo. Otroška zaljubljenost namreč še ni povezana s spolno željo, saj ta takrat še miruje. Vprašanje, ki se pri tem pojavi, pa je, kdaj lahko govorimo o pravi zaljubljenosti oziroma kdaj je otrok »zrel« za prvo ljubezen.
Dekleta dozorijo hitreje od fantov, zato se tudi njihovi prvi ljubezenski občutki rodijo nekoliko prej kot pri fantih, nekako v začetku pubertete oziroma s prvo menstruacijo. Nekatera dekleta se tako lahko zaljubijo že pri 12 ali 13 letih, medtem ko so fantje zreli za to približno pri 14 ali 15 letih. Težko je reči, kdaj je najstnik zrel za ljubezen (in seksualnost), saj je to odvisno od posameznika. Povprečno pa lahko rečemo, da naj bi se to zgodilo okrog 16. ali 17. leta. Pri tem je pomembno, da najstnik ostane najstnik, kar pomeni, da ima lahko punco oziroma fanta in spolne odnose, vendar pa ni pametno, da bi s to osebo že živel in se šel nekakšno družinsko življenje. Kajti to bi bilo nekako tako, kot da bi preskočil eno fazo razvoja in bi bil zato prikrajšan za številne izkušnje. Za odraslost je kljub (seksualni) zrelosti namreč še premlad.
Koktajl novih čustev
Prva ljubezen močno razburka čustveni svet najstnika. Zanj so vsi ti občutki nekaj povsem novega in nepoznanega, zato je verjetno precej zmeden.
Ko se najstnik zaljubi, razmišlja le o svoji simpatiji in lahko se zgodi, da zaradi občutkov, ki ga prevevajo, ne more niti jesti niti spati, kaj šele učiti se in slediti pouku. Z ljubeznijo svojega življenja (tako jo dojema) bi rad preživel ves prosti čas, še raje pa kar ves čas. Nekateri Romei in Julije zato postavijo na stranski tir vse svoje obveznosti (šola, zunajšolske dejavnosti) in celo prijatelje, da bi le lahko več časa preživeli s svojo ljubeznijo. Zaljubljena najstnika se pogosto počutita kot eno, saj oba hkrati doživljata intenzivne občutke, ki ju še bolj povežejo. Zato se tako težko ločita in čutita, da drug brez drugega sploh ne moreta živeti. Zaradi intenzivnosti teh čustev sta zelo občutljiva in hitro se lahko zgodi, da drug drugega namerno ali nenamerno prizadeneta. Bolj ko se medsebojno navežeta, bolj se bojita, da bi drug drugega izgubila. Tako se poleg pozitivnih začnejo pojavljati tudi negativna čustva in občutja, kot so ljubosumje, posesivnost, žalost in obup, s katerimi se težko soočata.
Vloga staršev
Nekateri starši se svoje prve ljubezni spomnijo le bežno ali pa se ob misli nanjo le nasmehnejo. Veliko jih je že pozabilo na čustva in občutke, ki so jih doživljali takrat, zato svojega najstnika in njegovega doživljanja prve ljubezni ne razumejo. Mnogi sploh ne verjamejo, da je najstnik že zmožen gojiti globoka ljubezenska čustva.
Ko izvejo, da je njihov mladostnik zaljubljen, nekateri starši zgolj zamahnejo z roko, češ saj je le faza, ki bo kmalu minila. Drugi so zaskrbljeni in se sprašujejo, kako bo zaljubljenost vplivala na otrokove obveznosti: ali bo trpela šola, bo sploh še hotel hoditi v glasbeno šolo in ali bo še vedno s takšno vnemo treniral košarko? Najslabše pa je, kadar starši zvezi nasprotujejo, bodisi zaradi omenjenih skrbi bodisi ker jim sinova oziroma hčerina simpatija ni všeč. S tem namreč stvari le še poslabšajo, saj bo najstnik še raje posegel po prepovedanem in uporniško kljuboval staršem.
Zaljubljeni najstnik se obnaša drugače, kot so vajeni starši; lahko je bolj tih, več razmišlja in sprašuje o odnosih in spolnosti, mnoge zanima tudi vse v povezavi s prvo ljubeznijo staršev ter odnos med materjo in očetom. Nekateri starši opažajo, da njihov nekdaj pridni in ubogljivi otrok kar naenkrat veliko manjka v šoli, da ima slabše ocene, da ga stvari, ki so ga še včeraj zanimale, kar naenkrat ne zanimajo več, njegovi prijatelji, brez katerih včasih ni preživel niti dneva, pa so zdaj le še znanci. To je sicer lahko posledica pubertete, lahko pa te spremembe pričajo tudi o tem, da je najstnik zaljubljen.
Kako pokrpati zlomljeno srce?
Ker najstniki še nimajo dovolj izkušenj in znanja o ljubezni, so hitreje razočarani in razmeroma hitro izgubijo zanimanje. In ker so prve ljubezni s čustvenega vidika zelo burne in naporne, imajo na žalost omejen rok trajanja. To marsikateremu mladostniku stre srce in vodi v številne prejokane noči (in dni). Najstnik namreč še nima izkušenj z razhodi in ne ve, da življenja zaradi konca zveze ne bo kar konec. Njegov svet je porušen in v tistih težkih trenutkih si težko predstavlja, da bo še kdaj živel normalno življenje ter da bo sploh še lahko koga ljubil. Ta čustva in občutki so zelo podobni tistim pri žalovanju, še posebej če je bil on tisti, ki ga je simpatija zapustila. Depresivni občutki so sicer normalni do neke mere in lahko trajajo krajši ali daljši čas. V hujših primerih pa lahko pripeljejo celo do hude depresije in misli na samomor. Takrat je še posebej pomembno, da poskušate najstniku pomagati sami ali pa mu poiščete strokovno pomoč.
Ob razhodu mladostnika s simpatijo je najpomembnejše, da starši njegovo stisko vzamete resno ter da se iz njegovih čustev ne norčujete, češ koliko fantov oziroma deklet bo še spoznal/a, preden bo spoznal/a pravo/pravega. S tem boste njegovo trpljenje le še poglobili, kar ga lahko pahne v pravo depresijo. Stojte mu ob strani in ga spodbujajte k iskrenemu pogovoru o tem, kaj čuti in kako se počuti. Če ni pripravljen zaupati vam, pa mu predlagajte koga, ki bi mu lahko pomagal. To je lahko prijatelj, sorodnik ali psihoterapevt. Ne nazadnje pa pustite otroku čas, saj sami veste, da ta zaceli vse rane.
Starši nudite razumevanje in podporo
➺ Ne silite najstnika, naj se vam izpove in razkrije vse o svoji ljubezni. Svoje občutke in čustva bo morda težko delil z vami in o zaljubljenosti (sprva) sploh ne bo hotel govoriti. V tem primeru ga ne silite k pogovoru, temveč ostanite potrpežljivi ter mu dajte vedeti, da vam lahko zaupa in se z vami pogovori, kadarkoli želi.
➺ Prisluhnite svojemu najstniku in ga z zanimanjem poslušajte, ko vam pripoveduje o svoji ljubezni in čustvih. Njegovo doživljanje prve ljubezni vzemite resno.
➺ Če vas vpraša, kako se vi spominjate svoje prve ljubezni, mu odgovorite in morda delite z njim kakšno svojo zgodbo. Ne pozabite opisati svojih takratnih čustev in mu povejte, da so ta nekaj povsem normalnega.
➺ Ne dihajte najstniku za vrat. Dovolite mu izhode s simpatijo, vendar se prej dogovorite z njim za pravila: na primer da pred odhodom naredi domačo nalogo, pa glede ure, ob kateri naj se vrne domov itd.
➺ Poučite najstnika o odgovorni spolnosti in mu razložite posledice neodgovornega ravnanja. Če imate z otrokom iskren odnos, bo ta pogovor veliko lažji, čeprav morda nekoliko neprijeten za odraščajočega najstnika. Bodite potrpežljivi, razumevajoči, odprti, dajte otroku vedeti, da vam lahko zaupa, predvsem pa mu povejte, da je povsem normalno in zdravo govoriti o tako pomembnih stvareh, kot je spolnost.
