Novice Svet24

Najraje od vsega je imel jazz. A ko je ugotovil, da od tega ne bo mogel živeti, ampak bo moral za to igrati komercialno glasbo, se je odločil, da bo postal pevec.

Stavros je srečno poročen. V zakonu z ženo Žarko sta se jima rodila sinova Milo in Krešimir, Jasmin pa je že tudi dedek šestletnemu malčku Milu. 

Svojo ženo je spoznal še pred tem. Ker sta oba zelo verna, spolnih odnosov pred poroko nista imela. V zakonu sta se jima rodila sinova Milo in Krešimir, Jasmin pa je že tudi dedek šestletnemu malčku Milu. Čeprav je vnuk po njem podedoval glasbene gene, pa si Stavros ne želi, da bi šel po njegovi poti. Pred desetimi leti sta se z ženo preselila na vas, poletne mesece (z izjemo julija in avgusta) pa preživljata na Korčuli. Pred štirimi leti je Staki nehal piti alkohol, za to, da je pri 62 letih v izvrstni formi pa skrbi z vsakodnevnim ukvarjanjem s športom in zdravo ekološko vzrejeno oziroma vzgojeno hrano.

osebni arhiv

Z vnukom lovi ribe in se sprehaja po gozdu

Aktualovega koncerta za dan žena še zdaj ne more pozabiti. "To je bila res bomba. Super je bilo. Atmosfera je bila odlična. Občinstvo je bilo sijajno. Res sem užival. To je bil eden boljših koncertov v mojem življenju. Spominjal se ga bom vse življenje," pravi Stavros.

Jasmin sicer vnuka ne videva zelo pogosto, saj ne živijo skupaj. Ko sta skupaj, pa v glavnem poskuša biti normalen – sicer ne prestrog, poskuša pa mu tudi ne vsega tolerirati, saj ne želi, da bi postal razvajen, ampak mu želi življenjske stvari predstaviti takšne, kot so in mu povedati, katere so pomembne stvari in vrednote v življenju. "Milo ima že šest let in že zelo veliko razume. Preprosto ne želim popuščati nekaterim njegovim zamislim. Če smo na primer skupaj za mizo in mi reče, naj mu na YouTubu predvajam neki posnetek ali prižgem televizijo, tega ne naredim, ampak mu pojasnim, da smo se zdaj zbrali, da se bomo pogovarjali, ne pa gledali v ekran. Sicer pa mislim, da sem kot ded dosti strpen do njega," nam je dejal Staki.

Vnuka je naučil tudi loviti ribe. Poleti gredo namreč skupaj na morje. "Po rodu sem iz Splita in sem navajen vse življenje biti na morju, tako da sem tudi vnuka naučil morskih veščin. Zelo rad gre z mano na morje. Za to mu tudi ob petih zjutraj ni težko vstati. Ko mu rečem, da greva jutri ob petih zjutraj na morje, mi reče: 'Kaj, že ob petih'?, ko mu pritrdim, pa pravi: 'Potem moram iti pa hitro spat, da ne bom zamudil'. Ko uloviva ribo, mu je sicer žal, da ne plava več, zato jo da v kantico z vodo, ko se jih nabere več, pa ugotovi, da riba ne more več plavati in da ji je usojeno, da se jo poje," nam je dejal Stavros.

Tudi sicer je malček zelo aktiven. "Mislim, da so ga starši celo malo preveč vpregli. Dali so mu zelo veliko obveznosti za svojo starost. Hodi v ameriški vrtec, tako da angleško govori enako kot hrvaško, poleg tega pa dodatno hodi še na matematiko in na športne aktivnosti. Zelo malo časa mu dajo za igro. Še vedno mu ga ostane nekaj, ne želijo pa, da bi bil prepuščen ulici. Mislim, da ga starši vzgajajo v pravi smeri. Vzgojen je tako, da spoštuje tako mene kot mojo ženo pa tudi vse ostale. Ko pride in gre naju z ženo vedno poljubi in pozdravi. Tudi uboga naju. No, zgodi se, da naju kdaj tudi ne, a ko ga postaviš pred dejstvo, da bo ali tako ali pa nič, ugotovi, da mora sprejeti to, kar je prav. Vsi mu namreč želimo samo dobro in ga usmeriti na pravo pot," nam je dejal Stavros.

Jasmin je imel dovolj mesta, zato se je pred desetimi leti preselil na vas, na en hrib okoli 30 kilometrov stran od Zagreba nad Jastrebarskim. "Na vasi je šest hiš in okoli 20 prebivalcev, v glavnem starih ljudi, tako da nama je z ženo super. Ko je bil Milo mlajši, mi je, kadar je prišel k meni na obisk, vedno rekel: 'Pridi, ded, greva v gozd iskat dinozavre.' In sva šla. Ko sva se vrnila, so naju vprašali, če sva našla kakšnega, pa sva rekla, da nisva, jaz pa sem rekel, da danes niso prišli ven in da bodo morda jutri," nam je v smehu dejal Stavros.

Vnuk je nasledil tudi dedkov pevski talent. Najljubša mu je njegova pesem Opala. Skupaj pa ne pojeta. "On poje. Običajno neke pesmice, ki so se jih naučili v vrtcu na prigovarjanje mame. Če ga mama vpraša, katera dedijeva pesem mu je najbolj všeč, pa začne peti: 'Opala, ljubav je propala …'" nam je razkril Stavros.

Alesh Maatko

Hotel je igrati jazz, zaradi denarja pa postal pevec

Kljub njegovemu talentu pa Jasmin ne bi želel, da bi vnuk šel po njegovih stopinjah. "To je zelo naporen posel. Jaz sem iz glasbene družine, z glasbo sta se ukvarjala tako moj oče kot moja mati. Končal sem klavir in kontrabas, nato pa sem odšel v Ameriko, kjer sem končal študij bobnov in bil vrsto let studijski bobnar. Dolgo časa sem bi najbolj iskani studijski bobnar na področju nekdanje Jugoslavije. Veliko albumov sem snemal tudi v Ljubljani v Hali Tivoli pri Acu Razborniku. Bobne sem igral tudi za pesem skupine Rendez-Vous Oh ne, Cherie, s katero se je ta leta 1984 predstavila na izboru za jugoslovansko pesem Evrovizije v Skopju. Igral sem jih tudi za pesem Džuli Danijela Popovića in za Miša Kovača. Med zaključevanjem študija v Ameriki sem pararelno igral še v skupini More, v HNK pa sem igral klasično glasbo. Najraje pa sem imel jazz. A ko sem videl, da od tega ne bom mogel živeti, ampak bom moral igrati komercialno glasbo, ki je nisem imel toliko rad kot jazz, čeprav sem ste izredno dobro zaslužil – živel sem v hotelu Intercontinental (takrat so se namreč zelo dobro prodajale plošče, vsi pa so hoteli, da jim bobne igram jaz, pa tudi dober odstotek sem imel, sem si rekel, da tega ne bom počel, ampak da bom počel nekaj drugega, nekaj, kar bo imelo neko sporočilo, neko čustvo, neko zgodbo. Nato me je Rajko Dujmić nagovoril, da postanem pevec. On in Stevo Cvikić sta mi naredila prve pesmi in prve hite - vse velike uspešnice do 90-ih let prejšnjega stoletja. Moja prva pesem je bila E moj Rajko, zatem pa so sledile Ženo, idi iz života mog, Umoran, Dao bih sto Amerika, Maro, Marice, Hej da si vino in Kad se prijatelji rastaju. Zelo lepo sta skrbela zame. Mislim, da lahko dam skozi pesem veliko več čustev kot z igranjem bobnov v komercialni glasbi. Če bi nadaljeval s slednjim, bi imel samo denar brez kakršnega koli zadovoljstva. Če bi snemal neki album, bi bil nesrečen, srečen bi bil samo, kadar bi šel na banko," nam je v smehu dejal Staki.

Pred štirimi leti nehal piti alkohol

Glasbenik se je dolgo obremenjeval s tem, da ljudje pijejo med njegovimi nastopi. Razmišljal je, ali nemara ne služi vražjega denarja – da odpira vrata pekla, kjer ljudje pijejo, kadijo in so razuzdani. 

Glasbenik je nedavno razkril, da je v svojem življenju zagotovo spil za dva olimpijska bazena vina, zadnja štiri leta pa je pravi misionarski puščavnik. "Prihajam iz Dalmacije. Pri nas je običaj, da se po vsakem kosilu pije vino. A mi nimamo mere. Nimamo te kulture, kot jo imajo denimo Francozi in drugi evropski kulturni svet. Ko mi Dalmatinci pijemo, pijemo, ne znamo se ustaviti po enem ali dveh kozarcih, ampak pijemo, dokler ne popijemo. Ne gre za to, da bi se opijali, nismo pijani, a pijemo. Za kosilo zagotovo popijemo po liter vina. Ko sem prišel v določena leta - zdaj jih imam že čez 60 let – sem ugotovil, da mi to več ne nudi takšnega zadovoljstva, ampak, da me moti, zato sem si rekel, da je najbolje, da preneham. To se je zgodilo pred štirimi leti. Mislim, da sem se odločil pravilno. Ne moti me, če drugi pijejo vino in v njem uživajo. Rad imam sicer, če ga pijejo v zmernih količinah, tako kot sem ga jaz vrsto let. A če bi s tem nadaljeval, to ne bi bilo zmerno, zato sem s tem prenehal. Če bi pil, mogoče ne bi bil več tako trezen, kot sem bil prej, saj so za moja leta takšne količine, kot sem jih popil nekoč, zdaj postale prevelike," nam je razlog za prenehanje pitja alkoholnih pijač pojasnil Stavros.

Glasbenika rujna kapljica nikoli ne premami. "Kadar imava z ženo za kosilo ribo, po njem popije deciliter rdečega vina. To me nikoli ne premami. Tudi sicer imam doma veliko dobrih vin. V hiši imam tudi vinsko klet, v kateri imam vse vrste vin: rdeče, belo, penine. Če na poti naletim na kakšno dobro penino ali vino, ga namreč kupim in ga potem postrežem svojim gostom. Jaz pa v glavnem pijem vodo ali bezgov sok. To je zdravo," nam je dejal Staki.

Zaradi opijanja publike je dolgo krivil sebe

Se je pa dolgo časa obremenjeval s tem, da ljudje pijejo med njegovimi nastopi. "Razmišljal sem o tem, če nemara služim vražji denar – da odpiram vrata pekla, kjer ljudje pijejo, kadijo in so razuzdani. A ne pijejo vsi ljudje. Nekateri se zabavajo tudi brez alkohola. Nato pa sem odšel do enega svojega duhovnika. Sem namreč kristjan in mi vera zelo veliko pomeni. Povedal sem mu za svojo težavo, da mislim, da služim vražji denar, da to ni božje, pa mi je rekel: "Tebi je bog dal moč, da razveseljujeeš ljudi – to, kako se bo kdo veselil, je pa njegova zasebna stvar. Ali bo nekdo pil, ali ne, ni tvoja stvar, zato se ne obremenjuj s tem. Ti opravljaš delo, za katerega te je nadaril bog. Tega ne more početi vsak.' Za njegove besede sem se mu zahvalil, saj mi je z njimi rešil eno veliko težavo, ki se mi je motala po glavi. Ko zdaj nastopam in vidim, da ljudje pijejo, jih k temu še dodatno spodbujam, da je še boljše vzdušje in še boljši žur," nam je v smehu dejal glasbenik.

V zakon nedolžen

Pred desetimi leti se je preselil na vas, poletne mesece (z izjemo julija in avgusta) pa preživlja na Korčuli.

Ni pa njegovega nastopa v živo nikoli videla njegova žena Žarka. "Ravno zadnjič sem v neki družbi razlagal, da moja žena nikoli ni bila na mojem koncertu in da sploh ne ve, kaj pojem – sicer pozna moje pesmi, me pa nikoli ni videla nastopati. Tako, da sploh ni obremenjena s tem. Ko sva se spoznala, jaz nisem bil pevec, ampak glasbenik – igral sem v skupini More. Vedela je, s kakšnim poslom se ukvarjam in da je okoli mene tudi veliko deklet in raznoraznih situacij, a nikoli ni bila ljubosumna. Mogoče nama je vera ali pa način, na katerega sva se spoznala, živela in poročila, dala neko zaupanje. Drug drugemu zaupava. Danes je to drugače ali pa zelo redko. V mojih časih – če si bil kristjan in si živel po evangeliju, pred poroko nisi spal s svojo izbranko. Tako je bilo tudi pri nama z ženo. Pred poroko tako ni bilo nič. Nisva vedela, kaj naju čaka, lahko sva samo verjela. Poleg ljubezni naju povezuje tudi vera. Zelo spoštujeva drug drugega in imava razumevanje drug do drugega. Ko sem jo danes poklical po telefonu in ji povedal, kakšne obveznosti imam naslednji dan, me je vprašala, če mi lahko kako pomaga, če mi kaj pripravi. V zelo veliko podporo mi je. Zelo pomembna je tudi ponižnost pa tudi to, da si vzameš čas, da prisluhneš drug drugemu. Danes za slednje ljudje nimajo časa. Živimo v zelo hitrem tempu, vsi smo obremenjeni s stvarmi, s katerimi nas bombardirajo mediji. Pri naju doma se televizija sploh ne gleda. Gleda se samo šport, novice in eventualno kakšna zanimiva oddaja. Ne gori pa televizija ves čas, da bi bila televizija osrednja stvar v moji hiši, ni šans. Pomembne so neke druge stvari: molitev, pogovor, druženje, da skupaj rešujeva težave, ki jih imava, da se dogovarjava, da sva skupaj, da se organizirava, da sva ponižna, da sva tolerantna drug do drugega, da oproščava. Najtežje je nekomu nekaj oprostiti, ga objeti in poljubiti, da mu daš vedeti, da ga imaš rad in da mu oproščaš. Vsak človek vsak dan napravi kakšno napako, neki greh. Zato bi vsak dan bi po krščanski veri moral iti v cerkev in se spovedati. Običajno gre to tako. A lahko to tudi sam s sabo razrešiš in bogu obljubiš, da tega ne boš več nikoli naredil. To so pomembne stvari v življenju. Morda nama je pomagalo to, da zdaj živiva na vasi, da nisva več v mestu. Odhod v Zagreb je zame preveč stresen. Tja grem samo, kadar grem h kozmetičarki, frizerju, mizarju, krojačici, na banko, na obisk k vnuku ali kadar imam kakšne poslovne obveznosti. V glavnem pa sem na vasi."

Alesh Maatko

Vsakodnevna rekreacija in zdrava prehrana

Jasmin živi zelo zdravo. Čisto vsak dan se ukvarja s športom. Ne glede na vreme gresta z ženo na sprehod po gozdu. "To je eno posebno doživetje: mir, tišina, daleč od ljudi …" pravi Staki. Če je lepo vreme igra tenis in se vozi s kolesom, če je dež ali sneg, pa gre v fitnes. Pozimi pa smuča. Tudi letos bo. "Sandi Murovec – Muri me je zelo veliko naučil s svojim sistemom ups tehnike smučanja. Zdaj zares uživam. 12, 13 let se že skupaj druživa in trenirava, skupaj pa sva posnela tudi tri pesmi: Vem, da je varala, Ženske in Ima nas još (Ko pijane budale). Lani sva bila na Krvavcu, vsako leto pa se najdeva na Kronplatzu. Tja greva za nekaj dni. Muri me vsakič malo popravlja. A pravi, da za rekreativca zelo zelo dobro smučam," nam je dejal Staki.

Pazi pa tudi na prehrano. V glavnem je vse ekološko čisto. "Uživam samo hrano z našega vrta, svoja jabolka, kar sam ulovim v morju in same domače pridelke: sosedovo jagnjetino, njegov domači sir in jajca," nam je dejal Staki.

Promo foto

Novo leto – novi album – novi Stavros

Kljub več kot 40-letni karieri se Jasmin ne namerava upokojiti. Za naslednje leto obljublja izdajo novega albuma. Na njem bodo same nove pesmi, ki pa bodo precej drugačne od tistih, po katerih ga poznamo.

Kljub več kot 40-letni karieri pa se Jasmin ne namerava upokojiti. Za naslednje leto obljublja izdajo svojega novega albuma. Na njem bodo same nove pesmi, ki pa bodo precej drugačne od tistih, po katerih ga poznamo. "Mogoče bo to mali šok za moje občinstvo, a upam, da pozitiven. Šlo bo za drugačnega, svežega, bolj posebnega Stavrosa, drugačnega od drugih, takšnega, kakršen sem bil pred davnimi leti. S svojo glasbo se želim malo odmakniti od tistega, kar se dogaja na sceni. Danes so si vse pesmi zelo podobne, vsaj kar se tiče ritma in aranžmaja," pravi Stavros. V album, na katerem bo tudi skladba Vino nek se toči, ki jo je glasbenik izdal za martinovo, zato glasbenik vlaga zelo veliko truda. Pri plošči bo Jasmin sodeloval s številnimi avtorji. Na album namerava glasbenik uvrstiti okoli deset pesmi, mogoče pa bo nanjo kot bonus dal tudi skladbo Dao bih sto Amerika, a v takšni verziji, kot jo izvaja na koncertih, saj mu aranžma v latinskih ritmih ni preveč všeč.

Določenih pesmi na koncertu ne more peti

Jasmina zaradi veseljaških napevov kličejo tudi Kralj zabave, nima pa glasbenik v svojem repertoarju samo takšnih pesmi. Te na koncertih izvaja predvsem zaradi ure nastopa. Običajno gre namreč na oder po polnoči. "Imam veliko umirjenih pesmi. Med njimi je denimo skladba More. Gre za avtobiografsko pesem, ki govori o meni in mojem očetu, potem sta tu še skladba Pomolimo se, ki ima dosti verski, duhovni, značaj in se na neki hrvaški radijski postaji vrti vsak dan pred začetkom neke oddaje ter Ima dana, ki pa jo zelo redko pojem na koncertih, saj gre za zelo čustveno pesem – napisal sem jo namreč v času, ko je bil moj sin 70 dni v komi in nismo vedeli, če se bo sploh še prebudil," nam je dejal Stavros. Tudi novi singel, ki ga bo izdal januarja, bo umirjen, govoril pa bo o njegovem odnosu z materjo in očetom. Od te pesmi Stvaros zelo veliko pričakuje. "Obetam si pozitiven šok. Ali bo prava atomska bomba ali pa ne bo nič," še pravi Jasmin.