Vrhunsko umetnico, ki stalno živi in deluje v Ljubljani, je koncertna pot vodila po glasbenih odrih Evrope, Severne Amerike, Mehike, Avstralije, Azije in Afrike, bodisi z recitali ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Njene poustvaritve del Mozarta, Beethovna, Chopina, Brahmsa, Čajkovskega, Liszta in drugih skladateljev so zabeležene na več kot 90 zgoščenkah, ki so izšle tako doma kot v tujini.
"Vsaka nota je polna življenja. Obstoji idealno ravnovesje med desno in levo roko in vsaka fraza ima svoj naravni začetek, naravni razvoj in naravni konec. In vse to se zdi tako čudovito preprosto," je po enem od njenih koncertov zapisal časnik Kurier.
Posebno cenjena je v ZDA, kamor je po nasvetu pianista Claudia Arraua z 12 leti odšla študirat na glasbeno šolo Juilliard v New York in kamor jo redno vabijo. Leta 1955 je bila tam izbrana za največji glasbeni talent ZDA, dve leti pozneje pa se je že predstavila na recitalu v znameniti koncertni hiši Carnegie Hall, kar je v svoji biografiji navdušeno opisal sloviti Arthur Rubinstein, pri katerem se je izpopolnjevala.
Svoje znanje in izkušnje že več desetletij prenaša na mlajše generacije. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je od leta 1966, ko je bila angažirana kot zunanja sodelavka in nato leta 1975 izvoljena za redno profesorico, vzgojila vrsto slovenskih pianistov in pedagogov. Iz njenega razreda so izšla imena, kot so Sonja Pahor, Hinko Haas, Tatjana Ognjanović, Tomaž Petrač, Tadej Horvat in Sara Rustja.
Je tudi članica žirij na največjih klavirskih tekmovanjih ter častna članica Slovenske filharmonije, s katero vsako sezono nastopi na enem od abonmajskih koncertov. Ob številnih nagradah in priznanjih je leta 1975 prejela Prešernovo nagrado za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti.
Če bi se še enkrat rodila, bi bila pianistka, je pred leti povedala za STA. Klavir obožuje, je njej zvesti črni prijatelj. Sicer pa je prva dama slovenskega pianizma, kakor jo pogosto imenujejo, prepričana, da zgolj talent ne zadostuje. Treba je biti predan in imeti rad svoj instrument, predvsem pa je treba trdo delati.
