Tinkara je bila že od malega drugačna. Njena mama, učiteljica, je na svet gledala drugače od »normalnih« ljudi. To je hčer zaznamovalo in s samosvojim odnosom življenja si je vedno želela biti pametna in odrasla. To je izživela v gimnaziji in na glasbenem konservatoriju v Trstu. Njeno življenje in odnos do doma sta dobila nov smisel, ko je spoznala arhitekta Mateja Mljača. »Dom je bil zame prej kot dežnik, ki daje streho nad glavo, da se ne zmočiš, kadar dežuje. Prostor, kamor sem hodila po opravljenih obveznostih,« pripoveduje. Šele na Krasu je spoznala bivanje. Sprva sta živela pri njegovih starših, ko pa je bila noseča z Galo, je Matej za svojo družino zgradil moderno hišo.
Glasbeni navdih
Dom jo tudi glasbeno navdihuje, saj je napisala kar nekaj novih stvari. Odkar je mama, drugače pristopa h glasbi in ustvarjalnosti. Hčerkama je povsem predana. Je umirjena in nežna, po potrebi pa tudi odločna. Galo je dojila tri leta; ko je šla v vrtec, se je malčici odprl nov svet, za Tinkaro pa je prišel čas za drugo materinstvo. »Materinstvo in glasba potekata vzporedno, po naravnem toku. Med nosečnostjo in prve tedne po rojstvu nisem čutila, da bi potrebovala odmor. Prvi nastop sem imela že mesec dni po porodu. Tudi zato ni bilo težko, ker sem odmerjala pesmi: najprej tri, nato pet, zdaj sem že pri desetih. Drugič mi je laže biti mama kot prvič; bolj vem, za kaj gre. Po tonu vem, kaj mi sporoča hči,« razlaga in hvali dojenčico. Alma je pridna in umirjena ter že od začetka spi vso noč, tako da njena mama ni pretirano utrujena. »Gala je sestrico lepo sprejela. Pet let je ravno pravšnja razlika.« Pevka pravi, da ji je v življenju lepo tudi zato, ker ji pri skrbi za hčerki pomagajo Matej in njegovi starši, ki živijo v isti vasi. Občasno priskoči na pomoč tudi njena mama.
Nove zmage
Za MMS se je hitro odločila. »Na MMS pred šestnajstimi leti imam lepe spomine. Skladbo Ne odhaja poletje sta mi napisala Drago Mislej - Mef in Danilo Kocjančič. Takrat je bilo zabavno. MMS Mladi je odpadel zaradi dežja, zmagovalca je izbrala strokovna komisija. Mislila sem, da iz vsega skupaj ne bo nič, zato sem šla brezskrbno na plažo. Mami me je uspelo obvestiti šele proti večeru, ko sem morala takoj v Avditorij na razglasitev. Na hitro sem si oblekla babičino srajco in hlače in z mokrimi lasmi divjala v Avditorij. Prišla sem ravno na razglasitev.« Letos je bila prvič na pravem MMS. Ko jo je poklical Slavko Ivančič in jo povabil, je po dveh urah povabilo sprejela. »V mojem življenju se je odprlo novo poglavje. Vesela sem, da sem spet pela v Avditoriju. Odpela sem iz srca, ker rada pojem.« Po zmagi pa se ji je mudilo v kamp v bližini Trsta, kjer ima njena mama parcelo. Ostali so teden dni in si privoščili malo počitka. »Dlje ne bi zdržala, ker imam veliko dela. Nedavno sem postala predsednica društva Vilenica, ki pripravlja mednarodni pesniški festival. Povabili smo še goste iz Irske in dežel nekdanje Jugoslavije. Pripravljamo tudi Mlado Vilenico za otroke. Izziva se veselim. Poezija mi je bila vedno blizu in želim se ukvarjati tudi s stvarmi, ki niso strogo vezane na petje. V tem je tudi nekaj prostovoljstva. Nekaj, kar imam rada, lahko dam tudi drugim.« Svoji ekipi z MMS pa se bo za njihov trud pri zmagi oddolžila s piknikom.
